Višina in pomen (zakonskih) zamudnih obresti
Zakonske zamudne obresti so namenjene »kaznovanju« dolžnika, ki zamuja s plačilom svoje denarne obveznosti in ohranjanju vrednosti terjatve upnika. Ker so predpisane z zakonom, se pogodbenim strankam ni treba posebej dogovoriti za njihovo uporabo. Prav tako ni potrebno, da bi upnik dolžnika posebej opozarjal na namero, da bo v primeru zamude terjal tudi zamudne obresti.
Upnik lahko terja plačilo zamudnih obresti od prvega dne zamude dalje. Višino obrestne mere zakonskih zamudnih obresti določa Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1), pri čemer predpisana obrestna mera velja za šestmesečno obdobje, spreminja pa se s 1. januarjem oziroma s 1. julijem v posameznem koledarskem letu.
Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti od 1. januarja 2016 znaša 8,05 % letno in je enaka kot v letu 2015. Pogodbene stranke se lahko s pogodbo dogovorijo tudi za drugačno obrestno mero zamudnih obresti – v tem primeru govorimo o pogodbenih zamudnih obrestih. Ureditev, ki jo opisujemo, velja v Sloveniji. Tuja podjetja imajo običajno v svojih splošnih pogojih posebej določeno višino zamudnih obresti ali pa vsaj določeno, da se glede zamudnih obresti uporablja pravo njihove države, zaradi česar je treba temu vprašanju pri poslovanju s tujimi partnerji nameniti posebno pozornost.
Za izračun zamudnih obresti obstajajo različne aplikacije – najširše uporabljana je aplikacija na strani Vrhovnega sodišče Republike Slovenije http://izo.sodisce.si/izo-web/spring/izracun?execution=e1s1, saj je brezplačna, enostavna za uporabo in nenazadnje tudi zato, ker se te aplikacije v sodnih sporih poslužujejo tudi sama sodišča.
