Skip to main content
Novice

Napotki pri potrjevanju upravnih izplačilnih prepovedi

7. julija, 2016No Comments

Napotki pri potrjevanju upravnih izplačilnih prepovedi

Na kaj morajo biti delodajalci še posebej pozorni pri podpisovanju oziroma potrjevanju upravnih izplačilnih prepovedi, ki v praksi vedno pogosteje vsebujejo nezakonita določila oziroma so nepopolno izpolnjene?



Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 135. členu opisuje institut upravne izplačilne prepovedi. Upravna izplačilna prepoved se običajno podaja v obliki obrazca oziroma odstopne izjave z zapisano izplačilno prepovedjo. S tako prepovedjo in s svojo odstopno izjavo dolžnik dovoli, da se del njegove plače zarubi in izplačuje upniku. Upravno izplačilno prepoved mora potrditi delodajalec, ki dolžniku izplačuje plačo, saj se mu s to prepovedjo nalagajo določene obveznosti.



Delodajalec mora biti pri izvrševanju upravne izplačilne prepovedi pozoren tudi na določene omejitve pri izplačevanju dela plače upniku, ki mu jih nalaga ZIZ. Dolžniku mora namreč ostati vsaj 76 % zneska minimalne plače oziroma več, v kolikor je zavezan za plačevanje preživnine ipd. Navedene omejitve in opozorila so bila običajno že vsebovana v obrazcu/odstopni izjavi z upravno izplačilno prepovedjo, vendar v praksi vse pogosteje opažamo, da upniki to opuščajo, očitno z namenom zavajanja nepoučenih delodajalcev.



V praksi se pojavlja tudi vedno več obrazcev upravnih izplačilnih prepovedi z odstopnimi izjavami, ki vsebujejo določilo o tem, da dolžnik tovrstne izjave ne more preklicati. Tovrstno določilo pa je v nasprotju z določbo ZIZ in zato neveljavno. ZIZ namreč dolžniku daje možnost, da upravno izplačilno prepoved kadarkoli prekliče s pisno izjavo, dano delodajalcu. Tovrsten preklic sicer učinkuje samo za naprej, torej le za tiste zneske iz naslova plače, ki jih delodajalec še ni izplačal delavcu oziroma njegovemu upniku. Delodajalci naj zato upnike, ki bi od njih zahtevali podpis izjave s tovrstno izjavo (torej prepovedjo preklica s strani dolžnika) opozorijo, da bodo kljub temu dolžnikovo voljo (preklic) spoštovali.



Nadalje velja opozoriti tudi na (namerno) nepopolno izpolnjene upravno izplačilne prepovedi. Gre za obrazce, ki ne vsebujejo nekaterih bistvenih navedb, kot na primer navedbe, od kdaj naprej mora delodajalec izvajati odtegljaje od plače ipd. Tovrstne obrazce upniki držijo v hrambi, vse dokler dolžnik redno plačuje ter jih uveljavijo šele, če dolžnik svojih obveznosti ne izpolni. Delodajalce pa tovrstni bianco obrazci NE zavezujejo ampak lahko začnejo upravno izplačilno prepoved izvrševati šele po prejemu popolno izpolnjenega obrazca. Zato naj delodajalci upnike posebej obvestijo o tem, da jih tovrstna izjava ne zavezuje.