Spremembe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki jih prinaša novela ZUP-I in bodo začele veljati v februarju 2026, predstavljajo veliko spremembo pravil upravnega procesnega prava. Gre za celovit paket sprememb, ki med drugim ureja ključne vidike vročanja pisanj, uvaja nove institute, poskuša poenostaviti vodenje postopka ter posodablja pravila o rokih za izdajo odločb in vložitev pritožb. V nadaljevanju na kratko opisujemo najbolj bistvene spremembe.
Najobsežnejše spremembe se nanašajo na vročanje pisanj, pri čemer novela razlikuje med vrstami pisanj zlasti glede tega, ali od vročitve začne teči rok za uveljavljanje pravnega sredstva ali druge procesne pravice.
Pri pisanjih, od katerih začne teči rok (npr. odločbe, sklepi, pozivi za dopolnitev), se ohranja osebno vročanje. Če naslovnika ni mogoče najti, vročevalec pisanje pusti v hišnem predalčniku ali na vratih, hkrati pa se šteje, da je bilo pisanje vročeno sedmi dan od dneva, ko je bilo puščeno obvestilo oziroma pisanje. S tem se fikcija vročitve skrajšuje z dosedanjih 15 na 7 dni. V primeru neuspešnega osebnega vročanja fizičnim osebam se torej pisanje ne pušča več na pošti, temveč se vročanje zaključi že na naslovu naslovnika.
Drugače je urejeno vročanje pisanj, od katerih ne začne teči rok (npr. razna obvestila, vabila, informativna pisanja). Ta se lahko vročajo neosebno, tako da se pisanje preprosto pusti v poštnem nabiralniku naslovnika. V takem primeru se vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko je bilo pisanje dejansko puščeno, brez uporabe fikcije vročitve.
Za pravne osebe in samostojne podjetnike novela dodatno krepi obveznost elektronskega vročanja prek varnega elektronskega predala, medtem ko je za fizične osebe elektronsko vročanje še naprej prostovoljno.
Nadalje novela uvaja institut informativne odločbe, ki v neki meri nadomešča sedanjo seznanitev pred izdajo odločbe z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev. Informativna odločba vsebuje izrek, obrazložitev in pravni pouk ter omogoča stranki, da v določenem roku vloži ugovor. Če ugovor ni vložen, informativna odločba postane pravnomočna. Če je ugovor vložen, organ postopek nadaljuje in o zadevi odloči z novo informativno odločbo ali s končno odločbo.
Novela ZUP-I na novo uvaja možnost izdaje odločbe brez obrazložitve. Gre za odmik od dosedanjega temeljnega pravila, po katerem je morala vsaka upravna odločba vsebovati obrazložitev, ne glede na to, ali je bilo zahtevku stranke v celoti ugodeno. Po novi ureditvi lahko organ izda odločbo brez obrazložitve, če je zahtevi stranke v celoti ugodeno in če z odločitvijo niso prizadete pravice ali pravne koristi drugih oseb.
ZUP-I hkrati določa varovalko za položaj stranke: če stranka zahteva obrazložitev, jo mora organ izdati v zakonsko določenem roku. Izdana obrazložitev se šteje za sestavni del odločbe, od njene vročitve pa začne teči rok za pritožbo.
Glede rokov za izdajo odločbe ZUP-I ohranja splošni rok dveh mesecev za izdajo odločbe oziroma enega meseca v primeru skrajšanega ugotovitvenega postopka, hkrati pa izrecno omogoča podaljšanje roka za izdajo za največ dva dodatna meseca, kadar gre za zahtevnejšo zadevo. O podaljšanju mora organ stranko obvestiti.
Pomembna sprememba se nanaša tudi na rok za pritožbo, ki se podaljšuje s 15 na 21 dni. Daljši pritožbeni rok velja za večino upravnih odločb in je usklajen s skrajšano fikcijo vročitve.
Ker se bodo posamezne novosti v praksi neizogibno prepletale in odpirale nova vprašanja glede njihove uporabe, bo razumevanje celotnega konteksta in medsebojnih učinkov sprememb ključnega pomena za pravilno ravnanje v konkretnih upravnih zadevah. Prav zato bo v prihodnjem obdobju še posebej pomembno premišljeno spremljanje uporabe nove ureditve ter pravočasno razjasnjevanje odprtih procesnih dilem, ki jih bo prinesla praksa.
