Predlog novele Zakona o varstvu potrošnikov, ki vključuje prenos treh direktiv Evropske unije, je usmerjen v krepitev položaja potrošnikov, zlasti pri sklepanju pogodb na daljavo, hkrati pa naslavlja problem zavajajočih okoljskih praks ter z uvajanjem spodbud za popravila izdelkov zasleduje cilje trajnostne potrošnje.
V začetku decembra 2025 je bil v vladni postopek predložen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), ki bo, v okviru prenosa evropskih direktiv v našo zakonodajo (Direktiva 2024/1799/EU z dne 13. junija 2024, Direktiva 2024/825/EU z dne 28. februarja 2024 in Direktiva 2023/2673/EU z dne 22. novembra 2023), uvedel številne spremembe, povezane predvsem s trajnostno potrošnjo kot tudi s sklepanjem pogodb na daljavo, predvsem pri pogodbah o finančnih storitvah.
Na evropskem trgu je prisotnih veliko praks zavajajočega zelenega oglaševanja in lažnih trditev o izdelkih, ki se nanašajo na okoljske vplive. Eden izmed ukrepov za omejevanje tovrstnih praks podjetij je poenotenje oznake tržne garancije trajnosti na ravni Evropske unije. Hkrati se načrtuje tudi uvedba ukrepov, katerih namen je spodbujati podjetja k ponujanju ponovno uporabljivih, trajnih in popravljivih izdelkov.
Novela poleg ukrepov za trgovce uvaja tudi mehanizme za spodbujanje trajnostnega ravnanja potrošnikov. Ko se potrošnikom izdelki pokvarijo, se ti večinoma raje odločijo za zamenjavo izdelka kot za njegovo popravilo, s čimer se povečuje količina odpadkov. Direktiva 2024/1799/EU tako daje jasno prednost popravilu pred zamenjavo v okviru sistema zahtevkov iz naslova zakonskega jamstva, pri čemer uvaja novo obveznost obveščanja potrošnikov o pravici do popravila (tj. o pravici do izbire med popravilom in zamenjavo ter o podaljšanju obdobja jamčevanja v primeru popravila ali zamenjave blaga) ter podaljšuje zakonsko jamstvo za skladnost (dveletni rok bo začel ponovno teči od izročitve popravljenega ali zamenjanega blaga, kar je bilo do sedaj podobno urejeno s 463. členom Obligacijskega zakonika (OZ), ki se je uporabljal podredno). S temi ukrepi se pričakuje, da bodo izdelki trajali dlje, kar bo privedlo do manj negativnih vplivov na okolje.
Nova pravila bodo zagotovila tudi, da se morajo popravila za blago, ki izpolnjuje zahteve glede popravljivosti, izvajati brezplačno ali po razumni ceni, pri čemer je pojem razumnosti nedoločen in odprt za razlago. Navedeno bi lahko odpravilo obveznost proizvajalca zagotoviti informacije na prosto dostopnem spletnem mestu glede okvirnih cen popravila blaga. Popravljalec lahko vse potrebne informacije (glede trajanja popravila, cene, kraja prevzema ipd.) zagotovi tudi na evropskem obrazcu z informacijami o popravilu, ki ga predpiše pristojni minister.
Nezavezujoča obveznost proizvajalca bo tudi, da potrošniku, za čas popravila, v izposojo – brezplačno ali po razumni ceni – ponudi uporabo nadomestnega blaga. Ker ta obveznost ne bo zavezujoča, obstaja tveganje, da bo potrošnik daljše obdobje brez možnosti uporabe svojega izdelka, zaradi česar se lahko popravilo v primerjavi z zamenjavo izkaže kot manj privlačna možnost.
Popravljalce (kot tudi prodajalce obnovljenega blaga in kupce blaga z napako) bo mogoče brezplačno poiskati na evropski spletni platformi za popravila.
V zakonodajo bo prenesena tudi Direktiva 2023/2673/EU, ki določa, da bodo morala podjetja pri pogodbah o finančnih storitvah, sklenjenih na daljavo, potrošniku poslati opomnik o možnosti odstopa od pogodbe in o postopku za odstop v primeru, da potrošnik predhodne informacije dobi manj kot en dan pred tem, ko pogodba zanj postane zavezujoča, in sicer v roku enega do sedmih dni po sklenitvi pogodbe o finančnih storitvah na daljavo.
Za vse vrste pogodb, sklenjenih na daljavo, pa se uvaja t.i. gumb za odstop od pogodbe, ki mora biti lahko dostopen na spletni strani in potrošniku omogoča enostavno podajo obvestila o odstopu, podjetje pa mora njegov prejem potrditi na trajnem nosilcu podatkov.
Druge spremembe vključujejo razjasnitev določenih nejasnosti v dosedanjih zakonskih določbah, med drugim, na primer,
i) dopolnitev besedila, da je referenčna cena pri označitvi znižanja blaga prejšnja cena (običajno najnižja v zadnjih 30 dneh) in ne redna prodajna cena, kar je posledica sodbe Sodišča EU v zadevi C-330/23 iz leta 2024;
ii) dopolnitev predhodnih informacij po 18. členu z razširjeno seznanitvijo z zakonskim jamstvom za skladnost blaga (vključno z njegovimi glavnimi elementi in minimalnim trajanjem, za kar naj bi se uporabljalo usklajeno besedilo, ki ga bo predpisal minister, pristojen za varstvo potrošnikov) in lestvico popravljivosti blaga (tj. lestvico, ki izraža zmožnost blaga za popravilo na podlagi usklajenih zahtev, vzpostavljenih na ravni Evropske unije);
iii) dopolnitev objektivnih zahtev za neskladnost z značilnostjo »popravljivosti«.
Novela je še v fazi medresorskega usklajevanja, kar pomeni, da lahko pred sprejemom doživi še preoblikovanje ali druge spremembe.
