Obvezna prijava obratovalnega časa gostinskih prostorov že dlje časa predstavlja administrativno breme tako za gostince kot tudi za občine. Predlagane spremembe zakonodaje na tem področju naj bi prinesle pomembne poenostavitve – pod določenimi pogoji bi gostinci lahko obratovali brez prijave rednega obratovalnega časa, kar bi omogočalo večjo prilagodljivost in manj birokracije.
Predlog novega Zakona o gostinstvu (»ZGos-1«) je v zadnjih tednih dvignil kar nekaj prahu s predlaganimi spremembami na področjih kratkoročnega oddajanja stanovanj in celo brezplačnega točenja vode iz pipe (o napovedanih omejitvah kratkotrajnih najemov smo pisali v prejšnjem članku: Oddajate nastanitve v kratkotrajni najem? Pozor, obetajo se pomembne omejitve!). Manj poudarjena, a vsaj enako pomembna novost, je debirokratizacija postopka prijave obratovalnih časov prehrambnih gostinskih prostorov, ki še vedno predstavlja le administrativno breme tako gostincem kot tudi občinam.
Prehrambni gostinski prostori so po predlogu ZGos-1 restavracije, gostilne, okrepčevalnice, kavarne, slaščičarne, bari ter obrati za pripravo in dostavo jedi. Če bo novi ZGos-1 sprejet v predlagani obliki, bodo morale občine s splošnim aktom določiti časovne okvire rednega obratovalnega časa prehrambnih gostinskih obratov. Pri tem bodo lahko upoštevale specifike posameznih območij in gospodarski ter razvojni interes posameznega območja. Občine se bodo morale pri določanju časovnih mej obratovalnega časa gibati v zakonsko predvidenem časovnem razponu med 6. in 2. uro zjutraj naslednjega dne.
Izjema so območja, kjer so najbližja stanovanja od gostinskega prostora oddaljena manj kot 100 metrov, vključno z obrati v stanovanjskih stavbah. Tam bodo občine lahko določile redni obratovalni čas le med 6. in 22. uro, z možnostjo podaljšanja do 2. ure naslednjega dne, če bodo to utemeljevali razvojni, turistični oziroma drugi zakonsko predvideni razlogi.
Opisana sprememba ne vpliva na hotelske restavracije, obrate za pripravo in dostavo jedi ter gostinske obrate v okviru igralnic in igralnih salonov, katerih časovni razpon rednega obratovalnega časa še vedno ostaja neomejen.
Gostinci, katerih redni obratovalni čas izpolnjuje zgoraj določene pogoje, po sprejemu novega področnega zakona torej ne bodo več imeli obveznosti prijavljanja obratovalnega časa. Imeli bodo le obveznost objavljanja obratovalnega časa gostinskega prostora na vidnem mestu ob vhodu v gostinski prostor oziroma na drugem vidnem mestu, če gostinski prostor nima vhoda.
Predlagana sprememba pa nikakor ne uvaja absolutne prepovedi obratovanja gostinskega prostora izven rednega obratovalnega časa. Gostinci, ki bodo želeli obratovati tudi izven zgoraj določenih časovnih razponov, bodo morali le pridobiti pisno soglasje občine. Prav tako bodo lahko gostinski prostori obratovali izven časovnih mej obratovalnega časa občine na dneve pred državnimi prazniki in na dneve državnih praznikov, ki so dela prosti dnevi, z izjemo dneva spomina na mrtve, in na pustno soboto, pustni torek ter na martinovo.
Kot že omenjeno, predlog zakona še ni sprejet, zato ostajajo odprta vprašanja glede njegove končne vsebine ter izvajanja v praksi. Tudi če bo predlog zakona potrjen, pa je mogoče pričakovati zamude pri njegovi uveljavitvi, saj bodo morale občine najprej sprejeti omenjene splošne akte o rednem obratovalnem času. Razvoj bomo pozorno spremljali in smo vam na razpolago za morebitna vprašanja.
