Po več kot desetletju napovedi je Slovenija dobila prvi enotni zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov. Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov (ZKOM) prinaša celovito prenovo sistema – od starostnih omejitev do novih pristopov pri obravnavi mladoletniške kriminalitete. Več o novostih v nadaljevanju.
Poseben zakon, ki bi celovito urejal kazensko obravnavo mladoletnikov, je bil napovedan že s sprejemom Kazenskega zakonika leta 2008 (KZ-1). Ta v drugem odstavku 5. člena od uveljavitve nespremenjeno določa, da se kazenska odgovornost mladoletnikov uredi s posebnim zakonom, pri čemer je predlagatelj že v predlogu izrecno opozoril, da bo tak zakon treba sprejeti. Sledilo je več poskusov njegove priprave, vendar neuspešno vse do 28. januarja 2026, ko je Državni zbor Republike Slovenije končno sprejel ZKOM.
Slovenija s sprejetjem ZKOM v katalogu 193 členov prvič na enem mestu celovito ureja področje mladoletniškega kazenskega prava. Gre za pomembno zakonodajno novost, saj je bilo to področje pred tem razpršeno med KZ-1, Zakonom o kazenskem postopku (ZKP) ter Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ZKOM pa ga zdaj povezuje v enoten in sistematičen okvir. Zakon se bo začel uporabljati 1. januarja 2027.
Novi ZKOM jasneje razmejuje med naslednjimi kategorijami storilcev in sankcijami, ki se jim lahko izrečejo: (i) mlajšim mladoletnikom, ki so ob storitvi kaznivega dejanja dopolnili 14 let, niso pa še dopolnili 16 let, se lahko izrečejo le vzgojni ukrepi; (ii) starejšim mladoletnikom, ki so ob storitvi kaznivega dejanja dopolnili 16 let, niso pa še dopolnili 18 let, se praviloma izrekajo vzgojni ukrepi, vendar je izjemoma dopuščen tudi izrek kazni; (iii) mlajšim polnoletnikom, ki so ob storitvi kaznivega dejanja dopolnili 18 let, niso pa še (niti v času sojenja) dopolnili 21 let, zakon uvaja možnost, da se tudi po dopolnjenem 18. letu izreče vzgojni ukrep, če sodišče oceni, da je to glede na njihovo psihosocialno delovanje in okoliščine dejanja primernejša rešitev kot kazen po KZ-1. Kar pa zadeva otroke (mlajše od 14 let) velja pojasniti, da se je pred pripravo ureditve v javni razpravi pojavljalo tudi vprašanje, ali znižati starostno mejo kazenske odgovornosti s 14 na 12 let, kar bi slovensko kazenskopravno ureditev približalo angleškemu modelu. Zagovorniki znižanja so opozarjali na hitrejše dozorevanje sodobnih otrok, možnost zlorab sistema (npr. da bi otrok preliminarno preveril zakonski minimum) ter potrebo po večji pravičnosti z vidika žrtev. Kljub temu ZKOM starostne meje ne znižuje, temveč ohranja absolutno kazensko neodgovornost otrok, mlajših od 14 let. V tovrstnih primerih se kazenski postopek tako ne vodi oziroma se ustavi, zadeva pa se obravnava pred pristojnim centrom za socialno delo.
V nadaljevanju ZKOM ureja tudi sistem sankcij, ki se delijo na vzgojne ukrepe, kazni in varnostne ukrepe. Med prve zakon uvršča ukor, navodila in prepovedi, nadzorstvo centra za socialno delo ter namestitev v strokovni center, reintegracijski dom za mlade ali zavod za usposabljanje. Med kaznimi določa denarno kazen, mladoletniški zapor, prepoved vožnje motornega vozila in izgon tujca. Nazadnje se mladoletniku lahko izrečejo tudi varnostni ukrepi po KZ-1 z izjemo prepovedi opravljanja poklica, in sicer obvezno psihiatrično zdravljenje v zavodu ali na prostosti, prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo ter odvzem vozniškega dovoljenja ali predmetov.
Ključno institucionalno novost predstavlja uvedba Centra za mladoletnike, katerega temeljna naloga je izdelava individualne ocene mladoletnika. Predmetna ocena celovito obravnava mladoletnikove posebne potrebe, izhajajoč iz njegovih osebnih oziroma socialnih okoliščin. Kot takšna služi kot merodajna podlaga za odločanje državnega tožilca in sodišča ter za izvrševanje izrečene sankcije ali ukrepa.
Poleg vsebinskih novosti zakon krepi tudi procesna jamstva mladoletnikov. V ospredju ostaja korist mladoletnika, zato zakon poudarja hitro, skrbno in obzirno ravnanje ter uvaja prednostno obravnavo s fiksnimi roki, pri čemer časovna zamejitev izdelave individualne ocene na 30 oziroma 45 dni neposredno omejuje dosedanjo dolgotrajnost postopkov. V tej zvezi ni odveč izpostaviti tudi pravice do obrambe, saj je zagovornik obvezen že v zgodnjih fazah postopka zaradi hujših kaznivih dejanj, tj. kaznivih dejanj, za katera je predpisana zaporna kazen nad tri leta ali v primerih odvzema prostosti.
Če povzamemo, ZKOM uvaja bolj enotno, pregledno in sistematično ureditev kazenske obravnave mladoletnikov, katere težišče ni zgolj v sankcioniranju, temveč predvsem v individualiziranem pristopu in reintegraciji. Ob naraščajoči mladoletniški kriminaliteti ter dosedanji razpršenosti ureditve gre za nujen in pomemben premik, s katerim se Slovenija približuje sodobnim evropskim ureditvam. Ključni preizkus nove ureditve pa bo njeno dejansko izvajanje v praksi.
