Sprejeta je bila novela ZGD-1, ki zaostruje nadzor nad ustanavljanjem in poslovanjem gospodarskih družb
Po obsežni razpravi v strokovni javnosti in Državnem zboru RS je bila pred kratkim sprejeta novela Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 55/15; ZGD-1I), ki je začela veljati 8. avgusta 2015. Nekatere določbe novele – predvsem tiste, ki se nanašajo na poslovne knjige in letno poročilo (oz. 8. poglavje I. dela ZGD-1) – pa se bodo začele uporabljati šele s 1. 1. 2016.
Med pomembnejšimi novostmi, ki jih uvaja novela, velja izpostaviti dodatne omejitve pri ustanavljanju družb in določbe, ki otežujejo veriženje (slamnatih) družb z omejeno odgovornostjo. Novela želi s tem odpraviti najpogostejše anomalije na trgu, povezane z ustanavljanjem in uporabo družb za dosego protipravnih ciljev, kot tudi ustanavljanje družb, v katerih družbeniki ne spoštujejo načela ohranjanja minimalnega osnovnega kapitala. Nadalje želi novela omejiti tudi zlorabe, povezane z namerno prekinitvijo poslovanja podjetij v težavah ter prenosom premoženja in poslovanja na druga (nova) podjetja, kar praviloma privede do oškodovanja delavcev in drugih upnikov podjetja.
ZGD-1I tako omejitve za ustanovitev podjetja oz. za pridobitev statusa družbenika po 10.a členu ZGD-1 dopolnjuje z dodatnimi pogoji oz. zahtevami. Ustanovitelj, družbenik ali podjetnik po novem ne bo mogla biti oseba, ki ji je bila v zadnjih treh letih vsaj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo ali v zvezi z delom na črno, prav tako pa tudi ne oseba, ki je imela 50- ali več odstotni delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki je bila v zadnjem letu izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Strožje omejitve so določene tudi za osebe, ki so se v zadnjih 12 mesecih znašle na seznamu davčnih neplačnikov. Novela predvideva, da bodo obstoj omejitev po uradni dolžnosti preverjali notarji in registrski organi oz. informacijski sistem e-VEM, kar pomeni, da postopki z vidika uporabnikov ne bi smeli biti nič zahtevnejši kot doslej.
V zvezi z nezaželenim veriženjem (neaktivnih oz. slamnatih) družb z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) 10.a člen ZGD-1 določa, da lahko oseba v obdobju treh mesecev ustanovi le eno d.o.o. oziroma pridobi delež zgolj v eni d.o.o., ki ni starejša od treh mesecev. Omejitev ne velja za srednje in velike družbe, zavarovalnice in banke ter za državo in še nekatere izrecno naštete državne ustanove. Nadalje ta omejitev ne velja za deleže, ki so bili pridobljeni v družbah, ki aktivno poslujejo (zakon med pogoji našteva npr. odprt TRR v Sloveniji, poravnane davčne obveznosti, neprekinjeno zaposleno osebo/zavarovanega družbenika za vsaj mesec dni itn.). Prenovljeni člen 10.a se bo uporabljal od 1. 1. 2016 dalje.
Med novostmi, ki so namenjene varstvu upnikov d.o.o. in preprečevanju nastajanja slamnatih družb, izstopa dopolnitev 495. člena ZGD-1. Ta določa, da se v premoženje, ki je potrebno za ohranitev minimalnega osnovnega kapitala, ne štejejo posojila družbeniku in osebam, ki so z njim povezane (novela izrecno našteva krog teh oseb). S tem se želi preprečiti, da bi družbeniki d.o.o. družbi zgolj fiktivno zagotovili osnovni kapital ter si ga po ustanovitvi izplačali, kar je bila doslej pogosta poslovna praksa. Takšni nedopustni posli so po novem nični, vse d.o.o. pa morajo najkasneje do 7. 8. 2016 uskladiti svoje poslovanje s to določbo. V nasprotnem primeru jim grozi izrek globe za prekršek. Globo za prekršek določa prenovljeni 685. člen ZGD-1 v razponu, pri čemer je višina globe odvisna od klasifikacije družbe (v razponu od mikro do velike družbe).
Nadalje novela ZGD-1I izboljšuje normativno ureditev korporativnega upravljanja v delniških družbah z zakonsko ureditvijo neodvisne (neobvezne) notranje revizije, na novo pa je urejen tudi 263. člen ZGD-1, ki ureja skrbnost in odgovornost članov organov vodenja in nadzora družb. Novela določa, da člani organov vodenja in nadzora družb svoje odgovornosti za povzročitev škode ne morejo zavarovati brez najmanj 10 % odbitne franšize (upoštevajoč pri tem tudi višino njihovih letnih prejemkov). Novela nadalje uvaja še nekatere dodatne varovalke na področju sklepanja podjetniških pogodb, s katerimi se varuje predvsem manjšinske delničarje, in na področju revidiranja, ki naj bi poostrile nadzor nad zakonitostjo poslovanja družb.
Z novelo se v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2013/34/EU o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročil nekaterih vrst podjetij (direktiva), ki harmonizira pravila računovodenja v EU ter omogoča primerljive in enakovredne informacije iz letnih poročil gospodarskih družb. Mikro družbe bodo po novem lahko pripravljale poenostavljeno bilanco in izkaz poslovnega izida ter ne bodo več zavezane k izdelavi prilog k računovodskih izkazom. Skladno z direktivo so spremenjeni pragovi za razvrščanje družb na mikro, majhne, srednje in velike. S tem povezane določbe se bodo uporabljale od 1. 1. 2016.
Enako pomembne so tudi nove rešitve, ki so namenjene izboljšavi zakonodajnega in poslovnega okolja v Sloveniji. Manj omejujoča so pravila o jeziku firme, pri čemer je po novem brez posebnega dovoljenja Vlade RS dovoljena uporaba domenske končnice ».si«, dovoljena pa je tudi uporaba nekaterih tujih črk (x, y, w in q). Zaradi aktualne sodne prakse pa prenovljeni 35. člen ZGD-1 izrecno določa, da so prokuristi v okviru svojih pooblastil pristojni za zastopanje družbe pred sodišči in drugimi organi.
V skladu z novelo 50. člena bodo osebe, ki bodo za to izkazale pravni interes, pri nekaterih oblikah družb (d.n.o., d.o.o. in k.d.), pri katerih poslovodja dlje časa ne more opravljati svoje funkcije, lahko predlagale imenovanje (začasnega) poslovodje preko sodišča.
Novost je tudi to, da bodo samostojni podjetniki po novem prenehanje opravljanja dejavnosti morali objaviti zgolj 15 dni prej (sedaj morajo to storiti tri mesece prej) in da bodo podjetje lahko prenesli na katerokoli drugo fizično osebo.
Prenovljene so tudi kazenske določbe, pri čemer novela uvaja kar nekaj novih prekrškov in širi krog oseb, ki se jim lahko izreče globa za prekršek (npr. članom poslovodstva, upravnega odbora in nadzornega sveta), spreminja pa se tudi višina glob za posamezne prekrške. Novost je tudi ta, da so po novem višine glob predpisane v različnih razponih za družbe različnih velikosti.
Glede na to, da gre za obsežno novelo, ki uvaja kar nekaj pomembnih novosti, vam vsekakor svetujemo, da se z njo podrobneje seznanite, če ste ob prebiranju članka ugotovili, da ta posega tudi na področja, ki so povezana z vašim delom in poslovanjem.
