Priglasitev neposrednih tujih naložb po novem
Po doslej veljavnih pravilih je bila priglasitev neposredne tuje naložbe dolžna izvesti vsaka fizična ali pravna oseba, ki je državljan oziroma ima sedež v državi članici EU, Evropskem gospodarskem prostoru, Švici ali tretjih državah. To neustreznost ZSInv odpravlja tako, da se za tujega vlagatelja šteje zgolj še državljan tretje države ali pravna oseba s sedežem v tretji državi, kamor po definiciji iz ZSInv ne spadajo državljani ali pravne osebe z območja EU.
V noveli ZSInv je tudi jasneje določeno, da gre za neposredno tujo naložbo v primeru neposredne ali posredne pridobitve najmanj 10 % udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah ter pri vzpostavljanju novih gospodarskih družb, v katerih se pridobi enak delež kapitala ali glasovalnih pravic. Določilo je sedaj bolj jasno in ne predvideva več široko zastavljenih primerov obveznosti priglasitve, ki se v praksi najverjetneje niti niso izvajale.Podobno velja tudi za določitev primerov, ko neposredna tuja naložba lahko vpliva na varnost ali javni red Republike Slovenije. Sedaj je jasno določeno, da se na varnost ali javni red lahko vpliva, če ciljna ali prevzeta družba dejansko in pretežno izvaja dejavnost na enem od kritičnih področij in ne več, če lahko učinkuje na ta kritična področja. Kot kritična področja pa v primerjavi z dosedanjo ureditvijo niso več določene nepremičnine, ki se nahajajo v bližini obrambne, volilne ali finančne infrastrukture in drugih občutljivih objektov, zdravstvena, medicinska in farmacevtska tehnologija ter medicinska in zaščitna oprema.
Natančneje je določen tudi sam postopkovni del izvedbe priglasitve. Komisija v predhodnem postopku najprej preizkusi, ali (i) oseba izpolnjuje pogoje tujega vlagatelja, (ii) priglašeni pravni posel izpolnjuje pogoje neposredne tuje naložbe in (iii) se dejavnost ciljne ali prevzete nanaša na kritična področja, kot omenjena v zgornjem odstavku. Če komisija ugotovi, da kateri od teh pogojev ni izpolnjen, izda o tem mnenje, na podlagi katerega ministrstvo (in ne več komisija) izda odločbo, najverjetneje o nepristojnosti odločanja. Če pa komisija ugotovi, da so vsi trije procesni pogoji izpolnjeni, nadaljuje še z vsebinsko presojo meril glede možnega vpliva na varnost ali javni red Republike Slovenije. S tem v zvezi so v ZSInv na novo določena tri merila, ki določajo, da na javni red in varnost lahko vpliva že doseganje prevzemnega praga ali doseganje 20 % tržnega deleža na področju kritičnih dejavnosti.
Če bo komisija ugotovila, da neposredna tuja naložba nima vpliva na javni red in varnost v Republiki Sloveniji oziroma da bi bil ta neznaten, ponovno izda mnenje, na podlagi katerega ministrstvo izda odločbo o dovolitvi izvedbe neposredne tuje naložbe. Če pa bi neposredna tuja naložba lahko vplivala na varnost ali javni red, komisija z mnenjem predlaga uvedbo postopka pregleda (šesti odstavek novega 31. člena ZSInv). Na podlagi slednjega ministrstvo izda sklep, s katerim uvede postopek pregleda. V postopku pregleda ministrstvo (in ne več komisija) z odločbo odloči, ali se neposredna tuja naložba odobri, omejeno odobri pod izvedbo določenih pogojev ali prepove. Zoper sklep o uvedbi postopka pregleda ni pravnega varstva, zoper končno odločbo pa je dovoljen upravni spor. Postopek pregleda bo lahko izjemno dolgotrajen, saj bo imela strokovna skupina dve leti časa, da poda svoje mnenje, s katerim bo ugotovila, ali neposredna tuja naložba vpliva na varnost in javni red Republike Slovenije, in ministru predlagala končno odločitev.
Avtor: Matevž Klobučar, odvetnik
