(Obvezno) uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije
Slovenija naj bi pri izkoriščanju sončne in vetrne energije precej zaostajala za primerljivimi državami članicami EU. Prav tako naj bi bila med slabšimi v EU tudi glede povečanja deleža obnovljivih virov energije v zadnjih letih (tj. med letoma 2010 in 2020). S ciljem po razogljičenju novi Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (»ZUNPEOVE«) prinaša številne novosti, kot so: (i) vzpostavitev prednostnih območij umeščanja naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov; (ii) spremembe glede prostorskega načrtovanja in dovoljevanja naprav in objektov za izrabo sončne in vetrne energije; (iii) t. i. regulativni peskovniki; (iv) posebna ureditev pravnih razmerij v zvezi s postavitvijo fotonapetostnih naprav na nepremičninah v solastnini in etažni lastnini ter še mnoge druge.
Zakon s temi spremembami posega v številne druge zakone, predvsem s področja urejanja prostora, cest, voda, rudarstva, kmetijskih zemljišč, gozdov in varstva okolja. Te posege utemeljuje z javno koristjo; zakon namreč določa, da so planiranje, načrtovanje, postavitev in obratovanje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav ter z njimi povezane omrežne infrastrukture v javno korist in da služijo interesu javnega zdravja in javne varnosti.
Med pomembnejšimi novostmi ZUNPEOVE je določitev prednostnih območij kot območij, ki so primerna za umestitev fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav (»OVE«). Zakon pri tem razlikuje med (i) potencialnimi prednostnimi območji za umestitev OVE in (ii) predpisanimi prednostnimi območji za umestitev fotonapetostnih naprav. Prve določi vlada v tematskem akcijskem programu, ki ga bo pripravilo ministrstvo, pristojno za prostor, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo.
Za razliko od potencialnih prednostnih območij, ki se bodo morala še izoblikovati v postopku prostorskega načrtovanja, pa že ZUNPEOVE določa nekatera prednostna območja umeščanja fotonapetostnih naprav. Sem štejejo:
- strehe objektov in utrjene površine parkirišč na stavbnih zemljiščih na poselitvenih območjih, katerih tlorisna površina znaša 1.000 m2 ali več;
- območje cestnih zemljišč, cestnih objektov, oskrbnih postaj javnih cest in servisnih prometnih površin;
- železniško območje;
- območja objektov za proizvodnjo elektrike ter območje razdelilnih transformatorskih postaj in razdelilnih postaj, ki segajo največ 5 m od roba najbolj zunanjega energetskega objekta;
- območja zaprtih odlagališč;
- določena območja opuščenih in nekdanjih površinskih kopov mineralnih surovin, ki niso zalita z vodo;
- določena obstoječa neaktivna odlagališča odpadkov in opuščena odlagališča odpadkov.
Na vseh navedenih predpisanih območjih bo mogoče umestiti fotonapetostne naprave ne glede na lokalni energetski koncept.
Zakon pa ne le spodbuja umeščanje OVE, temveč v določenih primerih celo zapoveduje postavitev fotonapetostnih naprav. Postavitev in obratovanje fotonapetostnih naprav minimalne nazivne moči ali površine je (razen v določenih primerih, ko postavitev ni izvedljiva ali dopustna zaradi lege, osončenosti, varstva kulturne dediščine ipd.) obvezna v primeru novogradnje utrjenega parkirišča in objektov, katerih tlorisna površina oz. tlorisna površina strehe znaša 1.000 m2 ali več. Prav tako je obvezna tudi v primeru prizidav objekta v vertikalni ali horizontalni smeri in rekonstrukcij, kjer tlorisna površina strehe prizidave oz. rekonstrukcije znaša 1.000 m2 ali več. Za postavitev, obratovanje in odstranitev fotonapetostnih naprav v skladu z navedeno obveznostjo je zadolžen lastnik objekta. Kljub temu da je navedena obveznost že stopila v veljavo, pa ne velja za objekte, za katere je bilo na dan uveljavitve ZUNPEOVE (tj. 3. avgusta 2023) že pridobljeno gradbeno dovoljenje, sklenjena pogodba o izdelavi dokumentacije za gradnjo objekta ali je bilo v postopku javnega naročanja zanj že poslano v objavo javno naročilo ali povabilo k oddaji ponudbe.
Postavitev fotonapetostnih naprav pa ne bo obvezna le v primeru novogradenj, prizidav in rekonstrukcij, temveč bo po preteku prehodnega obdobja obvezna tudi na strehah obstoječih objektov in utrjenih parkiriščih, katerih površina znaša 1.700 m2 ali več. Podrobnosti glede postavitve in obratovanja fotonapetostnih naprav bo predpisala vlada z uredbo, v kateri bo vlada določila tudi rok, v katerem bo nastala obveznost postavitve fotonapetostnih naprav. Ta ne bo smel biti krajši od dveh let in ne daljši od desetih let od uveljavitve te uredbe.
ZUNPEOVE posega tudi na področje Zakona o varstvu okolja (»ZVO-2«), med drugim v obveznost izvedbe predhodne presoje in presoje vplivov na okolje. Predhodni postopek po ZVO-2 se tako ne bo izvajal za samostoječe fotonapetostne naprave, ki se umeščajo na površini, ki ni večja od 4 ha.
Zasledujoč priporočila Evropske komisije uvaja ZUNPEOVE tudi t. i. regulativne peskovnike. Njihov namen je, da se investitorjem omogoči časovno omejen odstop od veljavnih predpisov za namene preizkušanja inovativnih tehnologij na področju proizvodnje električne energije z izrabo OVE in njenega shranjevanja. Regulativni peskovnik odobri vlada na pobudo investitorja, v kateri mora ta podrobno opisati projekt in utemeljiti njegovo izpolnjevanje pogojev za odobritev regulativnega peskovnika, in sicer mora izkazati, da je predlagani projekt v javno korist (ki presega težo posega v predpise, od katerih se z regulativnim peskovnikom odstopa) in da njegova izvedba ne bi bila v nasprotju s predpisi EU.
Zaradi vedno večjih potreb gospodarstva in prebivalstva po električni energiji je ključno, da se zagotovijo tudi ustrezne in zadostne površine za njeno proizvodnjo. Zakon s tem namenom odpravlja določene omejitve in prepovedi, ki veljajo za določene vrste zemljišč (npr. kmetijska zemljišča) in ki onemogočajo umeščanje OVE. S tem namenom zakon v določenih primerih dopušča spremljajočo rabo oz. spremljajočo energetsko dejavnost, torej proizvajanje električne energije iz fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav tudi na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč, območjih voda, mineralnih surovin, odlagališč in prometnih površin. Spremljajoča energetska dejavnost pa ne sme izpodriniti pretežne dejavnosti na namenski rabi prostora (npr. kmetijsko zemljišče mora v pretežni meri še vedno služiti kmetijski dejavnosti, ne pa proizvodnji energije).
Poleg številnih predpisov, v katere posega ZUNPEOVE z dopustitvijo spremljajoče energetske dejavnosti, pa zakon posega tudi v določbe Stvarnopravnega zakonika in Stanovanjskega zakona, in sicer glede potrebne večine za spreminjanje rabe skupnih delov stavbe oz. nepremičnine v solastnini za potrebe postavitve, obratovanja in vzdrževanja fotonapetostne naprave.
Zaradi obsežnosti sprememb, ki jih prinaša novi zakon, smo v predmetnem prispevku strnjeno predstavili le najpomembnejše med njimi. V prihodnje bomo podrobno spremljali sprejemanje predvidenih aktov, s katerimi bodo zakonske določbe natančneje opredeljene, in njihovo implementacijo.
Avtorici: Klavdija Kek, odvetnica, Eva Bardutzky, študentka prava
