Novosti in spremembe novele ZIZ-M

Najpomembnejša sprememba je verjetno nova ureditev odloga izvršbe (na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti): 

(i) v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine, in sicer da je upravičen razlog za odlog izvršbe v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za očitno nesorazmerno terjatev glede na vrednost nepremičnine ali če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika; 
(ii) če dolžnik, ki je potrošnik, zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa; 
(iii) drugi upravičeni razlogi, ki jih izkaže dolžnik. 

Glede na razlog za odlog nato 74. člen ZIZ ureja čas navedenega odloga, in sicer od treh do šestih mesecev. 

Glede predmeta izvršbe je novela v povezavi s Stvarnopravnim zakonikom, ki je podelil domačim živalim poseben status in pravni položaj, med izvzete predmete izvršbe dodaja hišne živali, ki se ne gojijo za pridobiten namen. Med prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe, pa se dodatno vštevajo denarna sredstva, prejeta iz naslova vključenosti dolžnika v poskusno izvajanje socialnovarstvene dejavnosti. 

Trenutna zakonodaja je omogočala, da dolžnik, ki stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, obdrži pravico do uporabe kot najemnik še tri leta od prodaje dalje, vendar mora predlog vložiti v določenem roku. Ker je bil navedeni rok večkrat zamujen in je bila s tem izgubljena dolžnikova pravica, je bila z novelo dodana dolžnost, da mora o navedenem roku in pravici sodišče obvestiti dolžnika v sklepu o izvršbi. 

V prizadevanju doseči cilj zaščite najranljivejših je bila v ZIZ dodana tudi obveznost obvestiti pristojni center za socialno delo, ko gre za izvršbo na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, kar omogoča pravočasno ukrepanje centra za socialno delo pri pomoči dolžniku in njegovi družini. Za čim večjo zaščito otrok v primeru izvršb v zadevah glede varstva in vzgoje otrok pa po novem sodišče v takih primerih ni vezano na s strani upnika predlaganega izvršitelja, kar pomeni, da lahko sodišče samo izbere kar najbolj izkušenega in strokovno usposobljenega izvršitelja. Prav tako pa je dodana možnost, da lahko sodišče na predlog strokovno usposobljene osebe (ki mora biti prisotna ob izvršbi), centra za socialno delo ali osebe, proti kateri se opravlja izvršba, to odloži, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih izvršba ne bi bila v korist otroka. Za varovanje koristi otrok je bilo dodano tudi novo poglavje, ki ureja začasne odredbe za varstvo koristi otrok, ki se izdajajo na podlagi pogojev, določenih v Družinskem zakoniku. Med drugim določbe urejajo, da zoper sklep o začasni odredbi ni dovoljen ugovor, če se je dolžnik imel možnost izjaviti o odredbi pred njeno izdajo, kar sledi cilju pospešitve postopka. 

Nova ureditev je posegla tudi na opredelitev termina izvedbe izvršilnih dejanj, in sicer je bilo dopolnjeno, da dokler trajajo ukrepi, določeni z odredbo predsednika vrhovnega sodišča (ob naravnih in drugih hujših nesrečah, večjih epidemijah ali podobnih večjih izrednih dogodkih), opravljajo izvršitelji neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja samo v nujnih zadevah, drugače pa le, kadar je treba odvrniti nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti. 

Na izvršitelje se nanaša tudi dopolnitev dejanj, ki pomenijo hujšo disciplinsko kršitev: i) odmera stroškov, plačila ali varščine v nasprotju z veljavno tarifo, ii) oprava dejanja, ki ni dejanje izvršbe in zavarovanja, iii) posredovanje podatkov o upniku, dolžniku ali drugih podatkov in listin o dejanjih izvršbe in zavarovanja ali omogoči vpogled v take podatke in listine osebi, ki do teh podatkov ni upravičena. 

Avtorica: Tina Marciuš Ravnikar, odvetniška pripravnica