Znaten dvig cen gradbenih materialov – kako to vpliva na že sklenjene dogovore o ceni del?

Kdo nosi breme tovrstnih zvišanj cen, naročnik ali izvajalec ter v kakšnem obsegu? Odgovora na ti vprašanji sta v prvi vrsti odvisna od pogodbenega dogovora. Izvajalec in naročnik se lahko v pogodbi prosto dogovorita, kako bodo spremembe cen na trgu vplivale na ceno del po pogodbi, katere spremembe cen oz. tečajev na trgu se bodo upoštevale in na kakšen način. 

Če se naročnik in izvajalec glede spremembe cene nista ničesar posebej dogovorila, se uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) oziroma Posebnih gradbenih uzanc (v nadaljevanju: PGU), odvisno od narave pogodbenih subjektov. Skladno z 12. členom OZ se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Za gradbeno pogodbo, pri kateri sta naročnik in izvajalec gospodarska subjekta, se uporabljajo določila PGU, razen če nista stranki njihove uporabe izrecno izključili. Kadar pa ne gre za razmerja med gospodarskimi subjekti (tj. kadar je ena izmed strank fizična oseba, ki se ne šteje za gospodarski subjekt), se PGU uporabljajo le, če sta se stranki o njihovi uporabi izrecno dogovorili. Tako določila OZ kot PGU dajejo možnost obema pogodbenima strankama, da v določenih primerih zahtevata spremembo pogodbene cene, kar bo za obe ureditvi predstavljeno v nadaljevanju. 

Kadar se stranki glede spremembe cene nista ničesar dogovorili in se ne uporabljajo določila PGU, lahko izvajalec zahteva zvišanje cene za dela na podlagi prvega odstavka 655. člena OZ. Pogoj za to je, da so se v času od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve cene za elemente, na podlagi katerih je bila cena za dela določena (kar bo v praksi običajno razvidno iz ponudbe oziroma popisa del in materialov, odvisno tudi od vrste dogovora o ceni), zvišale tako, da bi morala biti cena za dela višja za več kot dva odstotka. Dodatni pogoj za tak zahtevek izvajalca je, da je izvajalec svojo obveznost izpolnil v pogodbenem roku. Če pa izvajalec zaradi vzrokov, za katere odgovarja, ni izvedel del v pogodbenem roku, lahko zahteva navedeno zvišanje cene del le, če bi ta morala biti po novih cenah za elemente višja za več kot pet odstotkov – z navedeno (z vidika izvajalca) manj ugodno razporeditvijo bremena zvišanja cen se kaznuje izvajalca za zamudo z izvedbo del. V obeh primerih lahko izvajalec zahteva le razliko v ceni del, ki presega dva oziroma (v primeru zamude) pet odstotkov. Tveganje zvišanja cene del do dveh oziroma do petih odstotkov mora tako v primeru, če se stranki nista dogovorili drugače, nositi izvajalec sam. 

Naročnik in izvajalec pa se lahko dogovorita tudi za t. i. fiksno ceno, kar pomeni, da morebitno zvišanje cen materialov po sklenitvi pogodbe ne vpliva na ceno del, dogovorjeno s pogodbo. Vendar pa OZ v prvem odstavku 656. člena omogoča izvajalcu, da kljub takemu pogodbenemu določilu zahteva spremembo cene za dela po pogodbi, če so se cene za materiale toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot za deset odstotkov višja od dogovorjene cene. Navedena določba je kogentna, kar pomeni, da je stranki s pogodbenimi dogovori ne moreta izključiti. Tudi tu velja podobno kot zgoraj, in sicer bo lahko izvajalec zahteval od naročnika samo razliko v ceni, ki presega deset odstotkov. 

Iz zgoraj predstavljenega lahko poenostavljeno zaključimo naslednje: (i) če ni bilo dogovorjeno drugače, potem zvišanje cene del (zaradi podražitve cen materialov) do višine dveh oz. petih odstotkov cene del nosi izvajalec, kar je več, pa naročnik; (ii) če sta se stranki dogovorili za fiksno ceno, potem nosi naročnik le zvišanje nad desetimi odstotki cene del. 

V vseh zgoraj navedenih primerih pa se izvajalec na zvišanje cen za elemente, na podlagi katerih je bila določena cena del, ne bo mogel sklicevati, če so se cene zvišale šele po tem, ko je že prišel v zamudo. V takem primeru bo celotno zvišanje cen elementov bremenilo izvajalca samega. 

Na kakšen način lahko izvajalec zahteva spremembo cene? Izvajalec lahko to stori z enostransko izjavo volje, in sicer z zahtevkom za zvišanje pogodbene cene oziroma za plačilo razlike v ceni, ki ga naslovi na naročnika. Za spremembo cene naročnikovo soglasje ni potrebno, tako da posebnega dodatka k pogodbi ni treba sklepati. 

Kakšne možnosti ima v primeru zvišanja cen gradbenih materialov naročnik? Naročnik sme skladno s prvim odstavkom 657. člena v primerih, ko bi se dogovorjena cena precej zvišala, odstopiti od pogodbe. OZ sicer ne opredeli, kaj pomeni pojem precej, a se je v teoriji izoblikovalo stališče, da se uporabljajo pravila o razvezi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Naročnik ima tako odstopno upravičenje tedaj, če je zvišanje cene takšno, da mu otežuje izpolnitev obveznosti, oziroma če pogodba ne ustreza več namenu, zaradi katerega je bila sklenjena, in sicer v tolikšni meri, da ne ustreza več pričakovanjem naročnika in bi jo bilo po splošnem prepričanju nepravično ohraniti v veljavi. Odgovora na vprašanje, kdaj konkretno se bo štelo, da se je dogovorjena cena precej zvišala, sodna praksa še ni podala, poleg tega se bo to presojalo v vsakem posameznem primeru posebej. Vendar pa je glede na skokovito povišanje cen, ki smo mu trenutno priča na trgu gradbenih materialov, mogoče posplošeno sklepati, da bi bil lahko pogoj precejšnjega zvišanja dogovorjene cene marsikje izpolnjen. V tem primeru je naročnik, kot že rečeno, upravičen odstopiti od pogodbe, pri čemer pa mora izvajalcu plačati ustrezen del dogovorjene cene za do tedaj opravljena dela in pravično povračilo za nujne stroške. 

Kaj glede spremembe cene zaradi zvišanja cen gradbenih materialov določajo Posebne gradbene uzance? PGU (2020) v 24. uzanci določa, da sme v primeru zvišanja cen za elemente, na podlagi katerih je bila cena določena (t. i. kalkulativni elementi), izvajalec zahtevati zvišanje cene postavke iz popisa del oziroma skupaj dogovorjene cene: (i) če se cena enega kalkulativnega elementa ali več elementov zviša tako, da se cena postavke iz opisa del zviša za več kot 2 %, ali (ii) če se s skupno spremembo kalkulativnih elementov skupaj dogovorjena cena zviša za več kot 2 %. Podobno kot OZ tudi PGU določa, da pogodbenik ne more zahtevati spremembe cen zaradi spremenjenih okoliščin, ki so nastale po preteku roka za izpolnitev obveznosti, razen če je za zamudo kriva druga pogodbena stran. PGU dalje v 27. uzanci glede dogovora o fiksni ceni določa, da se sme tudi v primeru fiksno dogovorjene cene zahtevati sprememba pogodbene cene, če se ta zaradi spremenjenih okoliščin ali spremembe indeksa rasti cen življenjskih potrebščin poveča ali zmanjša za več kot 10 %. V tem primeru se sme zahtevati samo razlika v ceni, ki presega 10 %. 

PGU v 28. uzanci posebej ureja tudi vprašanje vpliva prejetega (delnega) predujma na pogodbeno ceno. Če sta se stranki s pogodbo dogovorili za predujem izvajalcu za nabavo materiala, izvajalec ne more zahtevati spremembe cene zaradi spremenjenih cen materiala, če je mogel s prejetim predujmom izključiti, da bi spremenjena cena za material vplivala na pogodbeno ceno. Glede na nihanja cen materialov na trgu priporočamo, da se že pri samem sklepanju gradbene pogodbe dogovori, kako bodo spremembe cen posameznih elementov vplivale na ceno del po pogodbi. Četudi tveganje spremembe cen elementov ni bilo pogodbeno predvideno, pa tako OZ kot tudi PGU dajeta pravno podlago za prilagoditev dogovorjene cene. 

Avtorica: Klavdija Kek, odvetniška kandidatka