ZIUOPDVE oz. PKP6 – spremembe na področju delovnega prava

ZIUOPDVE v primerjavi z ZZUOOP med objektivne razloge oz. okoliščine, pri katerih je delavec upravičen do nadomestila plače, delodajalec pa do povračila izplačanega nadomestila, dodaja še nezmožnost opravljanja dela zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej (in temu primerno tudi spreminja relevantne določbe). Poleg tega ZIUOPDVE prinaša tudi poenotenje terminologije v zvezi s karanteno z določbami Zakona o nalezljivih boleznih (»ZNB«) – napotitev v karanteno in potrdilo o napotitvi v karanteno tako nadomeščata odrejeno karanteno in odločbo o odreditvi karantene po PKP5. 

Delodajalec lahko v naštetih primerih (vključno z novo dodanima razlogoma ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej) uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, pri čemer se upravičenost do nadomestila plače iz naslova karantene na domu presoja zgolj na podlagi ZIUOPDVE (ZZUOOP oz. PKP5 je kot pravno podlago določal tudi ZNB). Delavec je v naštetih primerih upravičen do nadomestila plače v višini, ki je določena z ZDR-1 za primer začasne nezmožnosti opravljanja dela iz poslovnega razloga (tj. 80 % osnove iz 137/7 člena ZDR-1). Delavcu je ta pravica priznana za čas trajanja razlogov, ki upravičujejo delavčevo odsotnost, pri čemer mora delavec delodajalca najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka razloga obvestiti o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile. Sami smo sicer mnenja, da mora delavec v takem primeru – ne glede na relativno dolg zakonski rok – delodajalca takoj, ko to lahko stori, obvestiti o zadevnih okoliščinah.

Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcem je predvidena za nadomestila, ki se nanašajo na obdobje do 31. decembra 2020, pri čemer lahko Vlada RS veljavnost ukrepov s sklepom (z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije) podaljša za obdobje največ šestih mesecev.

    
Delavcem se po PKP6 karantena več ne odreja s posebno odločbo, marveč se jih v karanteno zgolj napoti, delavec pa o napotitvi v karanteno prejme ustrezno potrdilo. Delavec je v času karantene na domu upravičen do nadomestila plače (pod smiselno enakimi pogoji kot po PKP5). Še vedno velja, da mora delavec delodajalca najpozneje v 24 urah (od napotitve v karanteno) obvestiti, da mu je bila odrejena karantena na domu in o razlogih zanjo. Nadalje tudi še vedno velja, da mora delavec samo potrdilo o napotitvi v karanteno na domu (ki ga prejme s strani NIJZ ali policije neposredno ali pa po elektronski oziroma navadni pošti v 72 urah) predložiti delodajalcu najpozneje v treh delovnih dneh od prejema potrdila. V preostalem je predmetna pravica v PKP6 urejena smiselno enako kot v PKP5.

Dodajamo še, da PKP6 na novo določa, kateri delodajalci nimajo pravice do uveljavljanja povračila nadomestila plače delavcev zaradi karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi določenih primerov višje sile, in sicer so izvzeti naslednji delodajalci:

• neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov;
• delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih;
• tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Tudi PKP6 ohranja različne višine nadomestil plač za primer karantene na domu (tj. od 50 % do 100 % nadomestila plače), pri čemer je višina v posameznem primeru odvisna od razloga napotitve v karanteno na domu (smiselno enako kot po PKP5). 

Izplačana nadomestila plač delavcev v navedenih primerih (karantena na domu in višja sila zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej) povrne država v celoti. Povračila se izplačujejo mesečno (v sorazmernem deležu ali v celoti), in sicer zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu. Delodajalec ni upravičen do vračila obračunanih nadomestil plače, če delavcem nadomestila dejansko ni izplačal. 

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače se uveljavlja elektronsko pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (»ZRSZ«), in sicer v 8 dneh od uveljavitve zakona, če se uveljavlja za obdobje pred uveljavitvijo zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca (če gre za uveljavljanje pravic za obdobje po uveljavitvi zakona). V primeru karantene na domu je treba vlogi priložiti kopijo potrdila o napotitvi v karanteno in izjavo delodajalca, iz katere izhaja, da za dotičnega delavca ni mogoče organizirati dela na domu. Če se uveljavlja povračilo nadomestila plače za primer višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej, pa je treba vlogi priložiti delavčevo izjavo o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile. V primeru karantene na domu zaradi delavčevega odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, pa tudi delavčevo izjavo, iz katere izhaja obstoj zakonsko določenih osebnih okoliščin. Če se delodajalcu z odločbo prizna pravica do povračila izplačanih nadomestil plač, sklene z ZRSZ pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo vsa medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti. 

Zakonodajalec je podaljšal možnost napotitve posameznega delavca na začasno čakanje na delo, in sicer do 31. januarja 2021. ZIUOPDVE v krog upravičencev do tega ukrepa (poleg obstoječih) dodaja tudi tiste delodajalce, ki v letu 2019 niso poslovali, če so bili registrirani najpozneje 1. septembra 2020 in so se jim povprečni mesečni dohodki v letu 2020 zaradi epidemije (ali posledic epidemije) znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če vlogo poda delodajalec, registriran po 1. septembru 2020, bo vloga s sklepom zavržena (brez možnosti pritožbe). 

Delavec je tudi po PKP6 upravičen do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz 137/7 člena ZDR-1, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače. Prav tako se spreminja višina delnega povračila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, in sicer je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji (in ne več z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti), pri čemer ne sme presegati 80 % vrednosti izplačanega nadomestila plače.

100-odstotno povračilo izplačanega nadomestila pa lahko zahtevajo tisti delodajalci, ki v okviru državnih prejetih javnih sredstev niso presegli skupnega zneska 800.000,00 EUR (upoštevaje znesek, ki bo prejet do konca upravičenosti po tem zakonu). V takem primeru delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega nadomestila plače poleg ocene upada dohodkov in pisnih odredb o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo predloži tudi izjavo, da iz naslova državnih pomoči po interventnih ukrepih ni oziroma ne bo prejel 800.000,00 EUR. Pri oddaji vloge pri ZRSZ oziroma uveljavitvi pravice mora delodajalec izrecno navesti, ali uveljavlja pravico do povračila 80- ali 100-odstotnega izplačanega nadomestila.    
Glede na podaljšanje tega ukrepa je mogoče uveljavljati pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z elektronsko vlogo pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, in sicer najpozneje do 15. januarja 2021. PKP6 še določa, da zoper sklep ZRSZ ni pritožbe, mogoče pa je sprožiti upravni spor. Nenazadnje dodajamo, da ZIUOPDVE tudi izrecno določa, da delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času odpovednega roka. Preostale določbe ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo ostajajo v bistvenem delu nespremenjene.

Zakon prav tako uvaja ukrepe na področju urejanja trga dela, in sicer določa, da (poleg zakonsko določenih primerov mirovanja pravice do denarnega nadomestila) iskalcu zaposlitve miruje pravica do denarnega nadomestila, če sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19. Ta ukrep velja do 31. decembra 2020, pri čemer ga lahko Vlada RS podaljša za obdobje šestih mesecev s sklepom in z objavo v Uradnem listu. Zakon tudi določa, da se kot primerna zaposlitev šteje tudi zaposlitev, ki ni določena z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu, kar pomeni, da je oseba v evidenci brezposelnih oseb dolžna takoj sprejeti ponujeno primerno zaposlitev. Navedeni ukrep velja do 30. junija 2021, z možnostjo podaljšanja za obdobje šestih mesecev (vendar najdlje do 31. decembra 2021) s sklepom Vlade.

ZIUOPDVE tudi podrobneje predpisuje vsebino obvestila Inšpektoratu Republike Slovenije za delo o opravljanju dela na domu (ki mora nastopiti pred začetkom opravljanja dela delavca na domu). Obvestilo mora vsebovati sledeče sestavine:

• podatek o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja);
• podatke, ki se nanašajo na delavce, ki bodo opravljali delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bodo delavci opravljali, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bodo delavci uporabljali, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu);
• morebitno tveganje za varnost in zdravje delavcev pri opravljanju dela na domu (delodajalec se mora do tega v obvestilu opredeliti).

Obvestilo se vlaga elektronsko prek informacijskega sistema oziroma portala SPOT (Slovenska poslovna točka). Opozarjamo, da tistim delodajalcem, ki so letos IRSD že obvestili o opravljanju dela na domu in se obdobje, ki je navedeno v obvestilu, še ni izteklo, ni potrebno IRSD ponovno obveščati o delu na domu, ki se že izvaja (kar velja najdlje za čas do konca leta 2020). 

Naj še opozorimo, da se opustitev obveščanja IRSD o delu na domu po ZDR-1 šteje za prekršek, za katerega je predpisana globa. 

Za preostale novosti priporočamo, da spremljate našo spletno stran ali pa se prijavite na novičke s klikom na to povezavo.

Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc d.o.o.