Višje minimalno denarno nadomestilo in izboljšan socialni položaj brezposelnih

Najkasneje s 1. januarjem 2021 bo v veljavo stopil tudi ukrep, namenjen povečanju delovne aktivnosti in omejevanju prekarnega dela, tj. zvišanje gostote zavarovalne dobe, ki jo mora zavarovanec pred nastankom brezposelnosti pridobiti za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zavarovanec, ki bo uveljavljal priznanje pravice do denarnega nadomestila, bo moral v zadnjih 24 mesecih imeti vsaj 10 mesecev zavarovalne dobe (prej vsaj 9 mesecev zavarovalne dobe), v zavarovalno dobo pa se ne bo štelo zavarovanje, ki se je pri ugotavljanju izpolnjevanja tega pogoja že upoštevalo.

Pravica do denarnega nadomestila se bo po novem lahko tudi odrekla, in sicer tistim osebam, ki že izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne in poklicne upokojitve, saj je tem osebam socialna varnost zagotovljena že na tej podlagi. Ne glede na navedeno, pa ZUTD-E predvideva nekaj novosti, s katerimi želijo aktivirati tako starejše brezposelne osebe, kot tudi upokojence. Za starejše brezposelne osebe se namreč spreminjajo pogoji pri določitvi trajanja denarnega nadomestila. Za zavarovance, ki so starejši od 53 let (prej 50 let) in imajo več kot 25 let zavarovalne dobe, se tako predvideva prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev, za zavarovance, ki so starejši od 58 let (prej 55 let) in imajo več kot 28 let zavarovalne dobe, pa v trajanju 25 mesecev.

Dodatno se v skladu z želeno aktivacijo prebivalstva dopolnjujejo tudi določbe o začasnem in občasnem delu upokojencev. Splošno pravilo, da lahko upokojenec v posameznem koledarskem mesecu opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela ostaja, vendar ZUTD-E tej določbi dodaja izjemo. Upokojenec bo namreč lahko v posameznem koledarskem mesecu opravil tudi več ur – največ 90 ur – takšnega dela, in sicer največ trikrat v koledarskem letu. V tem primeru bo treba paziti tudi na to, da seštevek ur v koledarskem letu, ki jih upokojenec sme opraviti, ostaja nespremenjen, kljub možnosti večje mesečne obremenitve (tj. največ 720 ur). V zvezi z delom upokojencev pa so določene tudi nove omejitve opravljenega števila ur pri posameznih delodajalcih. Pri delodajalcih, ki zaposlujejo med 100 in 500 delavcev, se po novem lahko opravi največ 1.500 ur takega dela, pri delodajalcih, ki zaposlujejo več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, pa največ 2.250 ur itn. 

Med pomembnimi novostmi je tudi nov pogoj, za to, da lahko brezposelno osebo njen osebni svetovalec vključi v ukrepe APZ in integracijo na slovenski trg dela, in sicer znanje slovenskega jezika vsaj na ravni A1. Ta dodatni pogoj se uveljavlja za državljane tretjih držav (tj. državljane držav, ki niso članice EU ali EGP, ali osebe, ki niso državljani Švicarske konfederacije), medtem ko je za državljane držav članic EU, EGP ali za državljane Švicarske konfederacije vključitev v tečaj slovenskega jezika na ravni A1 določen kot (dodatni) način za izkaz aktivnega iskanja zaposlitve. Kot dokaz o izpolnjevanju tega pogoja bo morala brezposelna oseba osebnemu svetovalcu predložiti javno veljavno spričevalo o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika.