V veljavo stopil Zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb

Z uveljavitvijo Zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb (ZPPDID) so bili ex offo prekinjeni vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, v katerih so upniki uveljavljali terjatve zoper družbenike izbrisanih družb na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). ZFPPod je namreč predvidel ukrep, po katerem so bila nedejavna podjetja izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, pri tem pa je ZFPPod za zagotovitev varstva upnikov predvidel, da družbeniki teh podjetij prevzamejo solidarno odgovornost za dolgove nekdanjih podjetij. Ustavno sodišče je v dveh ustavnih odločbah naveden zakonski ukrep nekoliko omililo tako, da je odločilo, da so za dolgove družb lahko odgovorni le »aktivni« družbeniki, tj. družbeniki, ki so dejansko izvajali vpliv na poslovanje družbe. Na osnovi navedenega zakonodajnega ukrepa je bilo izbrisanih nekaj manj kot 18.000 podjetij, okoli 50.000 posameznikov pa je postalo osebno odgovornih za dolgove družb.

ZPPDID določa, da če bo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v izreku sodbe v zadevi Lekić proti Sloveniji (številka zadeve 36480/07) ugotovilo, da je Republika Slovenija s sprejetjem navedene zakonodajne ureditve kršila človekove pravice, bo zakonodajalec sprejel zakon, ki bo uredil pravne posledice sodbe ESČP. Če pa bo ESČP ugotovilo, da Slovenija ni kršila človekovih pravic, pa se bodo prekinjeni postopki nadaljevali.

Naj spomnimo – primer Lekić proti Sloveniji obravnava situacijo, ko je družbenik izbrisanega podjetja (Ljubomir Lekić) postal osebno odgovoren za dolgove izbrisane družbe. G. Lekić je zatrjeval, da je izbris družbe pomenil nesorazmeren poseg v njegovo pravico do mirnega uživanja premoženja, saj je pomenil tudi to, da je podjetje, katerega družbenik je bil, prenehalo obstajati, poleg tega je postal tudi osebno odgovoren za dolgove podjetja. Mali senat ESČP je v sodbi z dne 14. februarja 2017 odločil, da glede na široko diskrecijsko pravico, ki jo države pogodbenice uživajo na področju sistemov ekonomske politike in torej glede na to, da je zakonodajni ukrep države zasledoval varstvo upnikov in zagotavljanje varnosti pravnega poslovanja podjetij, izpodbijani ukrep v posebnih okoliščinah te zadeve ni pomenil prekomerne individualne obremenitve za pritožnika in da torej Slovenija z navedenim ukrepom ni kršila človekovih pravic. Pri tem pa je bilo pomembno tudi to, da je bil Ljubomir Lekić aktivni družbenik, in bi bila torej ocena morda drugačna v primeru pasivnega družbenika.

V veljavo stopil Zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb

V veljavo stopil Zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb

Prejšnja objavaSe obetajo spremembe garancijskih pogojev?

Naslednja objavaSpremembe na področju napotitev

Ljudje, predani skupnemu cilju

Stopite v stik

Pisarna v Sloveniji

Pisarna v Avstriji

Bodite obveščeni o izbranih pravnih novostih