Ustavno sodišče razveljavilo 184. člen Obligacijskega zakonika
Ustavno sodišče je 28. aprila 2016 z odločbo št. U-I-213/15-13 razveljavilo 184. člen Obligacijskega zakonika (OZ), ki je določal pogoje za prenos zapustnikovih terjatev na dediče.
Razveljavljeni člen je določal, da »terjatev za povrnitev nepremoženjske škode preide na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom«, in da je pod enakimi pogoji ta terjatev lahko predmet odstopa, pobota in izvršbe. To ureditev je Ustavno sodišče že 15. oktobra 2016 razglasilo za protiustavno.
Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da podedljivost terjatev za nepremoženjsko škodo, ki se izraža v trpljenju oškodovanca (duševna ali telesna bolečina zaradi posega v določene pravno zavarovane dobrine, strah ali druge neugodnosti) in za katero sodišče dosodi pravično denarno odškodnino, ne sme biti pogojena s pravnomočnostjo sodbe. Oškodovanec (zapustnik) namreč ne more vplivati na trajanje sodnega postopka, saj je ta odvisen od okoliščin, ki so izvzete iz sfere njegovih ravnanj. Zato je smiselno, da takšne terjatve dediči lahko podedujejo (in nadaljujejo postopke za njihovo uveljavljanje).
To pomeni, da sedaj dediči npr. lahko dedujejo terjatev, ki jo je zapustnik imel zoper zavarovalnico iz naslova duševnih ali telesnih bolečin (npr. zaradi prometne nesreče), ali terjatev zoper tretjo osebo, ki jo je uveljavljal iz naslova razžalitve ali obrekovanja, če je zapustnik že vložil tožbo. Ustavno sodišče pa se ni izreklo o tem, ali je terjatev podedljiva tudi že takrat, ko je oškodovanec voljo za uveljavljanje denarne odškodnine izrazil izvensodno (z naslovitvijo zahtevka za povračilo škode na storilca ali zavarovalnico ali kako drugače), saj meni, da je to stvar primernosti zakonske ureditve, s čimer je pristojnost za ureditev tega vprašanja prepustilo zakonodajalcu.