Spremenjena ureditev vročanja odpovedi po pošti
ZDR-1 določa, da lahko delodajalec odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči: (i) (praviloma) osebno v prostorih delodajalca, (ii) po pošti s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi, razen če delavec delodajalcu naknadno ne sporoči drugega naslova, ali (iii) z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu, če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Sloveniji oziroma njegov naslov ni znan.
ZDR-1 je vročanje uredil manj formalistično kot prejšnji zakon, saj je za vročanje po pošti določil uporabo priporočene pošte s povratnico (roza kuverta), kar je administrativno manj zapleteno in hitrejše od osebnega vročanja po pravilih pravdnega postopka, ki je veljalo v času ZDR. Četrti odstavek 88. člena ZDR-1 določa celo fikcijo vročitve, in sicer se vročitev šteje za opravljeno, če priporočena poštna pošiljka s povratnico ni prevzeta, ko poteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve (če delavec pošiljko v 15-dnevnem roku za prevzem dvigne, pa se šteje, da je odpoved prevzeta z dnem prevzema).
V primeru, na podlagi katerega je Ustavno sodišče sprejelo svojo odločitev, delavka odpovedi pogodbe o zaposlitvi sploh ni prejela, saj pisanja po izteku roka za dvig na pošti niso pustili v poštnem nabiralniku, na povratnici pa tudi ni bilo označeno, kdo je pošiljatelj. Delavka se je tako z odpovedjo seznanila šele v prostorih delodajalca, dobra dva meseca po prvem poskusu vročitve. Ustavno sodišče je v odločbi zapisalo, da je vročitev odpovedi predpogoj za uveljavljanje sodnega varstva zoper odpoved, ki je za delavca in njegovo družino lahko življenjskega pomena. Ravno zato mora biti delavcu omogočeno najmanj to, da se z odpovedjo dejansko seznani. Trenutna ureditev je ob upoštevanju prekluzivnega roka 30 dni za vložitev tožbe zoper odpoved zato protiustavna.
Ustavno sodišče je obenem odločilo, da bo do nove ureditve vročanja odpovedi po pošti ponovno veljal režim vročanja po ZDR. Delodajalci morajo od 1. aprila 2017 dalje odpoved vročati enako, kot se vročajo najpomembnejše sodne odločbe, tj. v skladu s pravili o osebnem vročanju po 140., 141 in 142. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pri vročanju bo tako treba opraviti (največ) dva poskusa vročitve. Če obvestila (o tem, kdaj bo vročevalec ponovno poskušal opraviti vročitev) ni mogoče pustiti pri določenih osebah, bo moral vročevalec to obvestilo pustiti v hišnem predalčniku z navedbo, kje je pisanje, in rokom 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. Če delavec odpovedi v roku ne dvigne, mora vročevalec pustiti pisanje v predalčniku.
Še vedno pa velja, da lahko delodajalci odpoved vročajo s pomočjo detektiva ali delavčevemu pooblaščencu, saj se pravila ZPP še naprej uporabljajo subsidiarno, če določenih vprašanj ZDR-1 ne ureja. Za učinek odpovedi je najpomembnejše to, da je odpoved vročena delavcu, manj pomembno pa je, na kakšen način mu je vročena. Vsaka napaka pri vročanju še ne pomeni nezakonitosti odpovedi, sploh če se je delavec z odpovedjo lahko seznanil in jo v zakonsko določenem roku izpodbijal pred sodiščem.
