Spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja

Uvodoma je treba izpostaviti, da se z Uredbo spreminja zgolj davčna obravnava povračil stroškov prevoza na delo in z dela oziroma znesek, do katerega se povračilo stroškov ne všteva v davčno osnovo. Glede vsebine oziroma obsega tovrstnih obveznosti in pravic delodajalca ter delavca je treba še naprej izhajati iz določb zakonov, zavezujočih kolektivnih pogodb oziroma pogodbe o zaposlitvi. Povedano drugače: nova Uredba ne spreminja zneskov stroškov, do povračila katerih je upravičen delavec (razen v primerih, kjer je bilo npr. dogovorjeno, da je delavec upravičen do »najvišjega neobdavčenega zneska po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja«). 

Uredba je bistveno spremenila predvsem obravnavo povračila stroškov prevoza na delo in z dela. Neobdavčeni znesek za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem (ki ga Uredba opredeljuje kot najbližje prebivališče delavca oz. kot kraj, s katerega se vsaj štirikrat tedensko dejansko pripelje na delo) in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu tudi po novi Uredbi znaša 0,18 EUR. Pri tem je merodajna najkrajša pot in ne morda tista, ki je najhitrejša. Dodatni pogoj je, da mora biti pot dolga najmanj 1 km v eno smer. Pri tem sicer opozarjamo, da npr. trenutno veljavna Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije določa, da je delavec upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, če je bivališče delavca oddaljeno vsaj 2 km od mesta opravljanja dela. Bistvena razlika glede na prejšnjo ureditev je v tem, da višina neobdavčenega zneska ni več odvisna od tega, ali ima delavec za prihod na delo na voljo javni prevoz ali ne in kakšna je njegova cena, marveč se znesek izračuna na podlagi naslednje formule: št. km za pot na delo in nazaj × št. dni prisotnosti v mesecu × 0,18 EUR. 

Dodatno pravilo je, da je mesečni znesek v višini do 140 EUR neobdavčen, a pod pogojem, da je bil delavec na delovnem mestu vsaj en dan in da je pot dolga najmanj 1 km v eno smer. Povedano drugače: tudi če bi bil delavec po formuli iz prejšnjega odstavka upravičen do nižjega zneska, mu lahko delodajalec za potrebe povračila stroškov prevoza na delo in nazaj izplača (neobdavčeni) znesek v višini do 140 EUR. Kadar pa znesek povračila stroškov za prevoz na delo in z dela presega 140 EUR, se za izračun neobdavčenega zneska uporabi zgornja formula. 

Dodamo naj še, da je delavec v skladu z delovnopravno zakonodajo upravičen do povračila stroškov zgolj v primeru, da mu ti stroški dejansko nastanejo. Delovnopravni predpisi torej določajo minimalne pravice delavcev, Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja pa določa maksimalna povračila, ki niso obdavčena. 

Avtorica: Golfam Abbasi, odvetniška pripravnica