Spremembe na področju napotitev
Skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev se kot napoteni delavci štejejo tisti delavci, ki za delodajalca, pri katerem so zaposleni, opravljajo delo v drugi državi članici. Pri tem napoteni delavci ostanejo vključeni v socialna zavarovanja svoje matične države.
Trenutna ureditev ni poznala časovne omejitve trajanja napotitve ampak je določala napotitev za »omejen čas«. V praksi je bila zato kot merilo upoštevna predvsem omejitev s področja socialne varnosti, na podlagi katere so napoteni delavci lahko ostali vključeni v socialna zavarovanja matične države največ 24 mesecev. Novost tako predstavlja časovna omejitev napotitve, ki določa, da lahko napotitev traja največ 12 mesecev. Ob utemeljenih razlogih bo napotitev možno podaljšati za dodatnih 6 mesecev. Po tem obdobju pa bo za napotenega delavca veljala delovnopravna zakonodaja države gostiteljice.
Ker je dosedanja ureditev omogočala zlorabe v smislu neenake obravnave napotenih in »domačih« delavcev, so pomembne spremembe tudi dosledna vzpostavitev obveznosti enakega plačila za enako delo ter večja zaščita pred morebitnimi zlorabami. Napotenemu delavcu bo tako treba zagotavljati plačilo za delo v skladu z zakonodajo gostiteljice, enako pa bo veljalo tudi glede dodatkov in povračila stroškov, nastalih v zvezi z napotitvijo.
Delodajalec bo delavcem po novem dolžan kriti strošek namestitve, potovanja in hrane. Konkretni stroški tudi ne bodo smeli biti predmet odtegljaja od plače.
Države članice imajo dve leti, da spremembe ustrezno prenesejo v nacionalni pravni red.
