Spremembe na področju avtorskih pravic in Direktiva o avtorskih pravicah
Evropski parlament je 26. marca 2019 sprejel Direktivo (EU) 2019/790 o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki je že nekaj časa predmet burne razprave v državah članicah Evropske unije. Nova ureditev ima svoje nasprotnike, ki opozarjajo na njeno nevarnost za svobodo govora in izražanja misli na spletu. Zagovorniki direktive poudarjajo, da gre direktiva v korak z časom in avtorske pravice prilagaja tehnološkemu napredku. Direktiva pomeni spremembe na področju avtorskega prava tudi v slovenski zakonodaji.
Direktiva predvideva sorodno pravico za izdajatelje medijskih publikacij, s katero bodo izdajatelji novic in drugih spletnih publikacij pridobili pravico do nadomestila za rabo vsebin ali delov teh vsebin. Pravica pokriva vse spletne uporabe medijskih publikacij s strani ponudnikov storitev informacijske družbe z izjemo posameznih besed ali zelo kratkih izvlečkov. Bistvo spremembe je v tem, da bodo morali spletni iskalniki in drugi, ki objavljajo povzetke člankov, ustvarjalcem plačati za to »pouporabo«. Nasprotniki direktive opozarjajo, da je ukrep neprimeren za zaščito avtorskih pravic in bo negativno vplival na neodvisno novinarstvo ter spodbujal uporabo nepreverjenih virov informaciji.
Direktiva v 17. členu nalaga obvezno preverjanje »morebitnih kršitev avtorskih pravic« spletnim platformam zlasti platformam za deljenje slik in videov, kot sta YouTube in Facebook. To pomeni, da bodo morali vsi namestiti algoritme za prepoznavanje avtorsko zaščitenih del. Skladno z Direktivo bodo morali ponudniki platform za dajanje uporabniških vsebin na voljo javnosti pridobiti licence od imetnikov pravic, sicer bodo odgovarjali za kršitve, ko uporabniki na platformo naložijo neko vsebino (npr. pesem), za katero nimajo urejenih pravic. Odgovornosti se bodo lahko izognili, če bodo z uporabo filtrov preprečili dostop do kršečih vsebin. Ukrep prinaša nekaj negotovosti glede uporabe v praksi. Obstaja nevarnost, da bodo lastniki spletnih portalov na tej podlagi filtrirali in blokirali nekatere vsebine, kar lahko posega v svobodo govora.
Manj sporne so določbe Direktive glede pravičnega nadomestila za avtorje in izvajalce. V 18. členu določa načelo primernega in sorazmernega plačila, ki zagotavlja, da bodo avtorji in izvajalci, kadar licencirajo ali prenesejo svoje izključne pravice za izkoriščanje svojih del ali drugih predmetov varstva, upravičeni do prejemanja primernega in sorazmernega plačila. Direktiva predvideva tudi mehanizem prilagoditve pogodbe, v primeru da je prvotno dogovorjeno plačilo za izkoriščanje avtorskih pravic nesorazmerno nizko v primerjavi z vsemi naknadnimi upoštevnimi prihodki, ki izvirajo iz izkoriščanja del ali izvedb. Države članice imajo sedaj dve leti za prenos Direktive v nacionalno pravo.
Avtor: Agnieszka Karpowicz, pravnica
