Sprememba ZPVPJN in njen vpliv na hitrost odločanja v postopkih javnih naročil

Postopek izbire izvajalca gradnje druge cevi karavanškega predora je zaradi dolgotrajnosti v javnosti zbudil veliko zanimanja in Decembra je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) izdala končno odločitev in izbrala izvajalca, ki bo zgradil drugo cev karavanškega predora. Med razlogi, zakaj je postopek izbire potekal tako dolgo je bila tudi veljavna zakonodaja, ki je omogočala dolgotrajnejše postopke.

Novela Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS št. 72/2019, ZPVPJN-C) bo začela veljati danes, 19. decembra 2019. Spremembe naj bi zagotovile hitrejše in učinkovitejše vodenje postopkov javnih naročil, predvsem naj bi preprečevale dolgotrajnost odločanja v primeru revizijskih zahtevkov (pritožb) in omogočale hitrejši začetek izvajanja del ali storitev iz javnega naročila. Zakonodajalec poskuša cilj hitrejšega odločanja zagotoviti z dvema novima določbama. 

Prva navaja, da se zahtevki za revizijo v vseh postopkih, ki se sofinancirajo iz evropskih sredstev, in v postopkih, katerih ocenjena vrednost znaša najmanj 10.000.000 EUR, obravnavajo prednostno. To pomeni, da bo Državna revizijska komisija (DKOM) zadeve obravnavala takoj po prejemu, kar naj bi zagotovilo hitrejšo odločitev, čeprav ima DKOM po zakonu za končno odločitev še vedno na razpolago rok 30 dni, kot je to veljalo do sedaj. Prednostno obravnavanje določenih revizijskih zahtevkov hkrati nujno pomeni, da se bo obravnava revizijskih zahtevkov, ki niso sofinancirani s strani EU ali ne presegajo vrednosti 10.000.000 EUR, še podaljšala, saj bodo na vrsti za vsemi prednostnimi obravnavami. 

Druga določba se nanaša na možnost neizbranih ponudnikov, ki bodo lahko po prejeti odločbi DKOM-a o revizijskem zahtevku vložili še tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije. Takšna odločitev zakonodajalca je smiselna, saj se šele s tem v popolnosti uveljavlja ustavno zagotovljena pravica do pritožbe in izpolnjuje evropska direktiva, vendar hkrati to tudi vnaša negotovost v dokončnost izbire ponudnika. Vložena tožba na Upravno sodišče sicer ne preprečuje podpisa pogodbe o izvedbi javnega naročila, vendar ni mogoče izključiti, da bodo naročniki zaradi previdnosti pred podpisom pogodbe raje čakali dodatnih 90 dni, v katerih mora Upravno sodišče odločiti o tožbi.

Glede na navedeno menimo, da se bo v nekaterih projektih lahko doseglo cilj hitrejšega in učinkovitejšega vodenja postopkov javnih naročil ter hitrejšo sklenitev ustrezne pogodbe. Vendar pa bo nujno treba počakati na uresničevanje novih določil v praksi, ki jih bodo ta imele na druge projekte, ki ne dosegajo mejne vrednosti 10.000.000 EUR, saj se podpis pogodbe o izvedbi javnega naročila lahko v takšnih primerih zaradi možnosti uveljavljanja sodnega varstva izrazito podaljša.