Široka razlaga prepovedi predložitve listin o predlogu poravnave v pravdnem postopku
Leta 2008 je bil v Zakon o pravdnem postopku (ZPP) dodan nov 309.a člen, ki je določil, da listin, ki vključujejo konkretne ponudbe nasprotne stranke za poravnavo in ki so bile predložene v pogajanjih ali postopkih za sporazumno rešitev spora, ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku. Ta dokazna prepoved je v praksi doživela široko razlago, tudi s strani Vrhovnega sodišča RS.
Namen opisane določbe je spodbujanje mirnega reševanja sporov brez strahu, da bi izkaz pripravljenosti na popuščanje stranki v kasnejšem sodnem postopku škodil. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem v sodbi VIII Ips 238/2015 s 23. 2. 2016 zavzelo stališče, da dokazna prepoved ne velja le za poravnalne ponudbe, pripravljene za potrebe ali znotraj določenega sodnega postopka, temveč za vse listine, dane v pogajanjih in postopkih za sporazumno rešitev spora. Tako je v konkretnem primeru štelo, da je nedovoljen dokaz tudi poravnalna ponudba, dana v zvezi s plačilom prejemkov iz delovnega razmerja po (nezakoniti) odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar še pred vložitvijo tožbe na njihovo plačilo. V tej luči velja omeniti še, da dokazna prepoved smiselno enako velja tudi za ustne poravnalne ponudbe (sodba IV Cp 2219/2016).
Vendarle pa tudi za prepoved predložitve listin s poravnalnimi ponudbami veljajo določene omejitve. Tako denimo izvedensko mnenje samo po sebi ne predstavlja poravnalne ponudbe strank, temveč le osnovo za konkretno ponudbo, zato njegova uporaba ne krši prepovedi določbe 309.a člena ZPP (sodba II Ips 59/2016) ter tudi ne pomeni, da se na takšno listino ne more sklicevati stranka, ki je poravnalno ponudbo podala (sklep I Cpg 861/2010).
Opisana dokazna prepoved s prikazano široko interpretacijo njenega obsega za osebe, ki so ali bi se utegnile v prihodnosti znajti v pravdnem postopku, prinaša predvidljivost in varnost pred morebitnim sklicevanjem nasprotne stranke na pripravljenost za pogajanje oz. sklenitev sporazuma. Posledično si lahko posamezniki z manj bojazni pred tem, da bi se jim lahko izkazovanje njihove pripravljenosti za popuščanje kasneje štelo v škodo, prizadevajo za mirno rešitev spora in izogib (dolgotrajnim) sodnim postopkom.
