Regres za letni dopust 2019: Odgovori na nekatera aktualna vprašanja iz prakse
Državni zbor je v skladu z napovedmi Vlade RS konec aprila 2019 sprejel Zakon o spremembi Zakona o dohodnini (ZDoh-2U) in Zakon o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2F), ki prinašata novosti na področju obremenitve regresa z dohodnino in socialnimi prispevki. Oba zakona se uporabljata od 4. maja 2019 dalje in veljata že za izplačila regresa za leto 2019. Ključna novost, ki jo prinašata je, da se v osnovo za akontacijo dohodnine in osnovo za odmero prispevkov za socialno varnost ne bo všteval regres za letni dopust v višini do 100% povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji (povprečna plača).
Po prejšnji ureditvi se je regres štel za dohodek iz delovnega razmerja, ob izplačilu regresa pa je moral delodajalec obračunati in plačati akontacijo dohodnine, dodatno pa tudi obračunati in plačati prispevke za socialno varnost za tisti del regresa, ki je presegal 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji.
Če bo delodajalec za leto 2019 delavcu izplačal regres v višini med 886,63 EUR bruto (minimalna bruto plača v RS za obdobje do 31. decembra 2019, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih), in 100 % zadnje znane povprečne bruto plače po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (kar je trenutno 1.752,34 EUR bruto), bo takšen regres v celoti izvzet iz obdavčitve z dohodnino in se hkrati ne bo všteval v osnovo za plačilo prispevkov iz socialne varnosti. Delodajalec lahko izplača tudi višji regres oziroma ga mora, če je tako predvideno s pogodbo o zaposlitvi, internim aktom delodajalca, kolektivno pogodbo ipd., vendar bo v tem primeru del regresa, ki presega 100% povprečne plače, predmet enake obdavčitve, kot plača.
Ker se v zvezi z novelama v praksi že pojavlja veliko vprašanj, vam v nadaljevanju podajamo nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja, in sicer:
1. Kako ravnati v primeru, če se delavec zaposli sredi leta oziroma če delavec sredi leta odide k drugemu delodajalcu in je že prejel regres za celotno leto?
Regres za letni dopust mora delodajalec izplačati do 1. julija za tekoče leto. Če pa se delavec zaposli po tem datumu in ima pravico do koriščenja sorazmernega dela dopusta, delodajalec praviloma sorazmeren del regresa izplača s prvo plačo. Če je delodajalec že plačal celoten regres za delavca, ki mu pred koncem koledarskega leta preneha delovno razmerje, pa lahko od delavca zahteva povrnitev sorazmernega dela regresa – delodajalec je FURS-u dolžan tudi sporočiti, da (oziroma ali) je delavec sorazmerni del regresa vrnil. Če delavec neupravičeno prejetega dela regresa ne vrne, mora delodajalec od razlike takega »preveč« izplačanega regresa v vsakem primeru, obračunati prispevke za socialno varnost, novi delodajalec pa je prav tako dolžan delavcu izplačati regres v sorazmernem delu (ne glede na to, da je delavec pri prejšnjem delodajalcu že prejel regres za celotno leto).
2. Ali bodo delodajalcem (in delavcem), ki so regres za leto 2019 že obračunali in izplačali ter od njega odvedli obvezne dajatve, take dajatve povrnjene?
Tovrstne (preplačane) dajatve bodo delodajalcem povrnjene, če regres, ki je bil izplačan za leto 2019, ne presega 100 % povprečne plače. Vračilo bo opravil FURS po uradni dolžnosti in neposredno delavcu oziroma delodajalcu. V ta namen bo FURS do 30. junija izdal odločbo, s katero bo ugotovil, da se »preveč« plačana akontacija dohodnine in preveč plačani prispevki za socialno varnost (obračunani in plačani v breme delavca) vrnejo delavcu oziroma da se preveč plačani prispevki za socialno varnost (obračunani in plačani v breme delodajalca) vrnejo delodajalcu. Delodajalci, ki so s plačilom regresa »pohiteli«, tako ne bodo deležni nikakršnih negativnih posledic.
3. Kako je v primeru, če delodajalec regres izplačuje v dveh ali več delih?
Delodajalec lahko regres za letni dopust izplača v več delih, pri tem pa mora biti pozoren, da do 1. julija izplača regres za tekoče leto vsaj v minimalni višini, kot jo določa ZDR-1 (minimalna plača v Republiki Sloveniji). Višina celotnega regresa, ki se bo všteval v osnovo dohodka iz delovnega razmerja, se bo ugotavljala ob izplačilu zadnjega dela regresa, istočasno pa bo izvršena tudi akontacija dohodnine in poračun že plačane akontacije od posameznih delov regresa. Delodajalec je sam zadolžen za to, da poskrbi, da se ob zadnjem izplačilu regresa zneski seštejejo, in ugotovi, ali je delavec na letni ravni prejel regres v višini več kot 100 % povprečne plače.
4. Delodajalec je delavcu, ki mu pripada zgolj sorazmerni del letnega dopusta, izplačal celoten regres. Kaj sledi?
Ker je pravica do regresa vezana na pravico do letnega dopusta, se v primeru, če je delavec upravičen zgolj do sorazmernega dela dopusta (ker se je zaposlil sredi leta, ker dela s krajšim delovnim časom od polnega, ipd.), tudi znesek regresa, ki ni podvržen plačilu davkov in prispevkov, sorazmerno zmanjša.
Avtorica: Ana Vran, odvetniška kandidatka
