Obdobje prejšnje potrošniške agende 2020 – 2025 se počasi približuje koncu, zato je Evropska unija že začela s pripravo nove potrošniške agende 2025 – 2030. V nadaljevanju prispevka lahko preverite, kateri so ključni vidiki varstva potrošnikov, ki naj bi bili relevantni v prihajajočem obdobju.
Evropska unija vztrajno stremi k (še dodatnemu) povečanju zaščite potrošnikov in njihovih pravic. O pravicah potrošnikov in spremembah na tem področju redno pišemo, tokrat pa predstavljamo novo potrošniško agendo za obdobje 2025 – 2030, ki jo je EU že začela pripravljati.
Prejšnja potrošniška agenda 2020 – 2025 se je osredotočila na pet ključnih prednostih področij, in sicer na: i) zeleni prehod, ii) digitalno preobrazbo, iii) pravna sredstva in izvrševanje pravic potrošnikov, iv) posebne potrebe nekaterih skupin potrošnikov in v) mednarodno sodelovanje. V okviru omenjene agende je EU sprejela več direktiv in uredb, pri čemer smo o nekaterih pisali v naših člankih, na primer v člankih Akt o digitalnih storitvah in Direktiva o spodbujanju popravila blaga.
V okviru navedene agende je bila sprejeta tudi direktiva glede krepitve vloge potrošnikov za zeleni prehod z boljšim varstvom pred nepoštenimi praksami in boljšim obveščanjem. Ta prinaša, med drugim, naslednje:
- široko opredelitev »okoljske trditve« (trditev, da ima nekaj pozitiven ali ničeln vpliv na okolje, ipd.);
- širitev nepoštenih praks, npr. podajanje generične okoljske trditve, brez priznane okoljske učinkovitosti (»okolju prijazno«, »zeleno«);
- prepoved zavajanja glede obsega okoljske trditve (npr. če celoten izdelek ni narejen iz recikliranega materiala, ampak le njegova embalaža, je treba opredeliti, da je le embalaža iz recikliranega materiala);
- razširitev potencialno zavajajočih komercialnih praks (npr. trditev o trajnosti izdelka ali prihodnji učinkovitosti, ki ni strokovna podprta);
- poenotenje informacij o trajnosti, predvsem tudi o popravljivosti izdelka, in poenotena oznaka ter obvestilo o tržni garanciji trajnosti.
Ker se obdobje prejšnje potrošniške agende počasi približuje koncu, je Evropska unija že začela s pripravo nove potrošniške agende 2025 – 2030. Njen uradni osnutek še ni javno objavljen, vendar je mogoče glede na razprave okvirno predvideti njeno vsebino. Najpomembnejša razprava se je odvijala aprila 2024 na Potrošniškem vrhu 2024. Udeleženci so poudarili predvsem vpliv umetne inteligence, spreminjajoče se navade potrošnikov, vpliv e-trgovin, vplivnežev ter vzpostavljanje enakih konkurenčnih pogojev in trajnosti izdelkov.
Glede na razdelitev ključnih tem po skupinah, lahko pričakujemo, da bo nova potrošniška agenda vsebovala naslednje poudarke:
- izboljšanje digitalne transparentnosti: seznanjenost z zbiranjem, uporabo in zaščito osebnih podatkov;
- trajnost: dodatna restrikcija zavajajočega zelenega trženja;
- upravljanje z umetno inteligenco: vzpostavitev etičnih okvirov umetne inteligence pri varstvu potrošnikov;
- regulacija e-trgovine: poudarek na zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev vseh deležnikov in zaščiti interesov potrošnikov.
Slovenija še ni implementirala vseh direktiv s področja varstva potrošnikov. Je pa za boljši pregled 23. maja 2024 sprejela Resolucijo o nacionalnem programu varstva potrošnikov 2024-2029 (»Resolucija«). V njej je Slovenija ocenila stanje na tem področju, s pregledom dosedanjega izvajanja, pregledom domačega trga in primerjavo z evropskim ter pregledom zakonodaje. Temu sta sledili opredelitev ključnih problemov in določitev ciljev ter prednostnih nalog, da se odpravijo oziroma omilijo ugotovljene težave.
Glede na Resolucijo naj bi prednostni ukrepi, med drugim, predstavljali:
- vključevanje varstva potrošnikov (kar pomeni, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje med različnimi organi, saj je potrošniško pravo precej razdrobljeno in se nanaša na več področij, od obligacijskih razmerij, finančnih storitev, elektronske komunikacije do zdravja in varne ter kakovostne hrane);
- povečanje raziskav in analiz s področja varstva potrošnikov (predvsem tudi glede spoštovanja zakonskih določb);
- trajnostno potrošnjo in trajnostne finance (ukrepi večinoma poudarjajo implementacijo sprejetih direktiv Evropske unije na tem področju);
- zagotavljanje dostopa do javnih infrastrukturnih storitev, elektronske komunikacije in poštnih storitev po primernih cenah;
- spodbujanje ukrepov za digitalno opolnomočenje potrošnikov z izobraževanji in usposabljanjem;
- finančno izobraževanje potrošnikov, spodbujanje in ozaveščanje o pomenu finančne pismenosti ter vzpostavitev javne službe svetovanja v primeru prezadolženosti;
- spremembe Zakona o varstvu potrošnikov glede na sprejete direktive Evropske unije.
Glede na navedeno je tudi v prihodnje mogoče pričakovati, da bo Evropska unija (z njo pa Slovenija) sledila svojim dosedanjim politikam, zlasti glede zaščite potrošnikov in zelenega prehoda. Deregulacije ali olajšanja poslovanja podjetij na račun potrošnikov tako tudi v prihodnje ne gre pričakovati.
Avtorica: Tina Marciuš Ravnikar, odvetnica
