Skip to main content
Novice

Prelomna odločitev ESČP o nadzoru delodajalca nad komunikacijo zaposlenih

12. oktobra, 2017No Comments

Prelomna odločitev ESČP o nadzoru delodajalca nad komunikacijo zaposlenih

V primeru Barbulescu proti Romuniji (opr. št. 61496/08), o katerem smo pisali že februarja 2016, je Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ponovno odločal o ustreznosti postopanja romunskih sodišč v luči obveznosti Romunije po Evropski konvenciji za človekove pravice (EKČP). ESČP je tokrat odločilo, da romunski organi pri tehtanju pravičnega ravnovesja v razmerju do interesov delodajalca, da z namenom zagotavljanja nemotenega delovanja podjetja izvaja nadzor nad zasebno komunikacijo zaposlenih, niso zagotovili ustrezne zaščite pravice do spoštovanja zasebnega življenja in dopisovanja.

ESČP je izpostavilo, da 8. člen EKČP zagotavlja pravico do zasebnega življenja v širšem smislu, in sicer tudi na področju družabnega življenja. Delodajalci lahko v internih aktih omejijo uporabo interneta v zasebne namene, vendar pa takšni ukrepi ne morejo izničiti pravice do zasebnosti na področju družabnega življenja. Zavedajoč se hitrega razvoja na področju nadzora nad komunikacijo zaposlenih je ESČP v sodbi poudarilo pomen načela sorazmernosti in postopkovnih jamstev pred samovoljo delodajalcev. ESČP je postavilo jasne kriterije za presojo sorazmernosti. 

Pri presoji sorazmernosti nadzora nad komunikacijo zaposlenih je treba: 

  • da obstaja utemeljen razlog za izbrano vrsto in obseg nadzora;
  • preveriti, ali je namen mogoče doseči z milejšimi sredstvi;
  • da delodajalec predhodno obvesti zaposlene o možnosti uvedbe nadzora, vrsti in obsegu nadzora oziroma stopnji posega v zasebnost ter implementaciji nadzora; 
  • zagotoviti, da so rezultati nadzora uporabljeni skladno z njegovim namenom
  • upoštevati posledice nadzora za zaposlene in zagotoviti, da imajo zaposleni na voljo ustrezne zaščitne ukrepe.

Sodba Velikega senata ESČP jasno prikazuje, da delodajalci niso upravičeni na splošno nadzirati komunikacije delavcev na delovnem mestu, temveč je to dopustno le v izjemnih primerih, ko je nadzor posebej utemeljen.