Pregled sprememb, ki jih prinaša nova Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

dodaja novo tretjo alinejo:

(1)  Delodajalec mora, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, izvajati ukrepe in zagotavljati pogoje za varno in zdravo delo, vključno s pisnim obveščanjem in dajanjem navodil, preprečevanjem nevarnosti pri delu, z ustrezno organiziranostjo delovnega procesa in delovnega okolja ter s potrebnimi materialnimi sredstvi, zlasti na naslednje načine:

–      […]

–      Uporabo in vzdrževanje predpisanih uniform in druge delovne opreme delodajalec uredi v posebnem pravilniku

–      […]

Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne sme odreči.

Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma splošne akte iz 10. člena Zakona o delovnih razmerjih v enem izvodu na pisno zahtevo sindikata obvezno posreduje sindikatu pri delodajalcu, drugi izvod pa hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne sme odreči.

Delavec je dolžan v primeru izjemnih okoliščin ali v drugih nujnih primerih, ki so po svojem trajanju omejeni, opravljati tudi druga dela in naloge, ki niso vsebovane v opisu njegovega delovnega mesta, ali vrste del, in sicer zlasti:

–      […]

–      v času čakanja na odločitev komisije za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu ali ugotovitve komisije ZPIZ o ustreznosti dela, ki bi se ponudilo delavcu;

–      […]

ne vsebuje levo izpostavljene določbe

Kadar ste prepričani, da delavec lahko po izdani odločbi o invalidnosti opravlja delo na drugem delovnem mestu (tj. da mu zdravje to dopušča oz. je za to zmožen), mu takšno delo lahko odredite tudi v bodoče (ne glede na spremembo KP).

Delo delavca na drugem delovnem mestu lahko traja največ 60 delovnih dni zaporedoma in največ 90 delovnih dni v letu.

Delo delavca na drugem delovnem mestu lahko traja največ 60 delovnih dni zaporedoma in največ 80 delovnih dni v letu.

Veljavnost opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga znaša 18 mesecev.

Veljavnost opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga znaša 12 mesecev.

Takšna sprememba ne vpliva na že izdana opozorila, kjer torej še vedno velja, da je delavcu mogoče podati redno odpoved iz krivdnega razloga, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v nadaljnjih 18 mesecih od prejema pisnega opozorila.

Vsa opozorila, izdana po 1. 1. 2025, pa imajo »veljavnost« največ 12 mesecev.

(1) Delodajalec zagotavlja dijakom in študentom na praksi:

–     nagrado za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,

–     seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,

–     zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,

–     ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,

–     prehrano med delom, če je organizirana za zaposlene.

(2) Delodajalec mora pri zagotavljanju dela dijakom upoštevati določbe ZDR-1 o delu otrok, mlajših od 15 let.

+

Dijakom in študentom na obvezni praksi pripada nagrada v višini zgornjega zneska, ki ga določa vsakokrat veljavna uredba vlade RS o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

dodaja tretji do sedmi odstavek:

(3) Nagrada za opravljeno delo za dijake na praksi znaša:

–     I. letnik = 180,00 EUR

–     II. letnik = 230,00 EUR

–     III. in naslednji letniki = 280,00 EUR

(4) Nagrado za opravljeno delo za študente na praksi je enotna za vse letnike študija ter znaša 330,00 EUR.

(5) Nagrada iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se uveljavi za dijake in študente, ki se v 1. letnik vpišejo v šolskem oziroma študijskem letu 2025/2026 ali kasneje. Za dijake in študente, ki so se vpisali pred tem letom, velja nagrada v višini, ki jo določa vsakič veljavna uredba vlade RS o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

(6) Nagrada se izplača v sorazmernem deležu glede na število dni prisotnosti.

(7) Dijaki in študenti imajo pravico do nagrade tudi, če prejemajo štipendijo.

Dijaki in študenti so bili torej, ne glede na letnik, ki so ga obiskovali, pri plačilu za prakso izenačeni, sedaj pa je (minimalna) nagrada za dijake določena v pavšalnem znesku, njena višina pa je odvisna od letnika, ki ga dijak obiskuje. Nagrada za študente je prav tako določena v pavšalnem znesku, vendar ni odvisna od letnika, ki ga študent obiskuje. S kolektivno pogodbo določeni pavšalni zneski so po novem nižji od maksimalnih neobdavčenih zneskov, kot jih določa uredba.

Navedena sprememba velja le za dijake in študente, ki se vpišejo v 1. letnik v šolskem/študijskem letu 2025/2026. Za ostale se ohrani prejšnja ureditev (peti odstavek KPGTS 2024).

(1) Delavec zaradi dosežkov na delovnem mestu, ki imajo pri delodajalcu dolgoročno pozitivne učinke, na delovnem mestu napreduje.

(2) Kriteriji in merila za napredovanje se določijo v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v splošnem aktu delodajalca.

Kriteriji in merila za napredovanje se določijo v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v splošnem aktu delodajalca, kadar pri delodajalcu ni organiziranega reprezentativnega sindikata.

Kljub navedenemu bo morala RS v skladu z Direktivo (EU) 2023/970 sprejeti ukrepe za zagotovitev preprostega dostopa delavcev do meril, ki se uporabljajo za določanje plačnega napredovanja delavcev, kar je neposredno povezano z napredovanjem delavcev po delovnih mestih znotraj družbe.

(1) V primerih, ko to narekujejo objektivni, tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, se pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev.

(2) Delodajalec je dolžan voditi sprotno evidenco o številu in izrabi presežnih ur.

(3) Delodajalec je dolžan mesečno ob izplačilu plače, na plačilni listi ali na drugi način običajen pri delodajalcu, v pisni obliki obveščati delavca o dejanskem stanju njegovih presežnih ur.

(1)   V primerih, ko to narekujejo objektivni, tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, se pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev.

(2) Delodajalec je dolžan voditi evidence o delovnem času v skladu s predpisi, ki urejajo navedeno področje.

(4) V kolikor se koriščenje presežnih ur v prvih šestih mesecih od njihovega nastanka znotraj enotnega referenčnega obdobja ne izvede in se jih do takrat ne izplača v višini ustrezne urne postavke od osnovne plače delavca, povečane za najmanj 30 %, se jih po poteku šestih mesecev od njihovega nastanka izkoristi ali izplača v višini ustrezne urne postavke od osnovne plače delavca, povečane za najmanj 45 %, in sicer najkasneje do izteka enotnega 12-mesečnega referenčnega obdobja.

briše četrti odstavek

–      Pripravljenost na delo je čas, ko mora biti delavec na naslovu, na katerem biva, v vsakem trenutku dosegljiv.

(1)   Pripravljenost na domu je čas, ko je delavec prisoten doma ali na drugem kraju po lastni izbiri, in je v vsakem trenutku dosegljiv, sposoben oditi na delovno mesto, v času, ki ga običajno porabi za pot na delo in izvajati svojo delovno obveznost, če ga delodajalec potrebuje in ga vpokliče na delo.

(2)   Za čas pripravljenosti na delo pripada delavcu plačilo za čas pripravljenosti.

Plačilo za čas pripravljenosti se ne spreminja.

(3) Delodajalec in reprezentativni sindikat se lahko izključno na ravni kolektivne pogodbe na ravni podjetja dogovorita tudi o dodatnih primerih, ko je dopustno odrediti nadurno delo.

izpostavljene določbe ne vsebuje

(5) Delodajalec, poleg v primerih, določenih z zakonom, ne sme odrediti nadurnega dela delavcu, ki neguje otroka do treh let starosti.

izpostavljene določbe ne vsebuje

(1)   Delodajalci z namenom učinkovitega uresničevanja pravice delavcev do ločenosti poklicnega in zasebnega življenja priznavajo pravico delavcem, da jim v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela niso dolžni biti na razpolago, razen v primerih nepredvidljivih okoliščin ali poslovnih nujnosti, ki lahko ogrozijo ali ko je ogrožen obstoj ali poslovanje delodajalca, ali bi lahko nastala premoženjska škoda, ter v drugih izjemnih primerih, določenih na ravni delodajalca.

(2)   Delodajalci v zvezi s pravico do odklopa zagotavljajo npr. naslednje ukrepe:

–      urediti nadomeščanje oziroma zamenjavo za posameznega delavca v primeru načrtovane odsotnosti,

–      podučiti zaposlene, da lahko v času načrtovane odsotnosti na službeni e-pošti, če jo imajo, aktivirajo samodejni odgovor pred nastopom predvidene odsotnosti za čas celotnega obdobja predvidene odsotnosti,

–      spodbujati kulturo, ki ceni ter spoštuje ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.

Navedeni ukrepi od delodajalcev zahtevajo, da v praksi izvajajo navedene ukrepe oziroma ukrepe, ki so primerljivi (imajo enak učinek) navedenim ukrepom. V primeru inšpekcijskega nadzora morate uspešno izkazati, da te ukrepe tudi izvajate, zato morate imeti npr. pisno potrditev (uradni zaznamek, seznam prisotnih ipd.) o udeležbi na letnem predavanju o pomenu pravice do odklopa; npr. shranjeno elektronsko sporočilo, posredovano vsem zaposlenim, glede možnosti aktivacije samodejnega odgovora v času odsotnosti itd.

(1)    Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 10 dni v letu zaradi:

–    lastne poroke 2 dni,

–    rojstva otroka 2 dni,

–    smrti zakonca, izven zakonskega partnerja, otroka 3 dni,

–    smrti staršev, smrti bratov, sester 3 dni,

–    smrt starih staršev, zakončevih staršev 1 dan,

–    selitve delavca 1 dan,

–    elementarne nesreče od 1 do 3 dni,

–    sodelovanja na krvodajalski akciji 1 dan.

(1)   Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 10 dni v letu zaradi:

–     lastne poroke 2 dni,

–     rojstva otroka 2 dni,

–     smrti zakonca, izven zakonskega partnerja, otroka 3 dni,

–     smrti staršev, smrti bratov, sester 3 dni,

–     smrt starih staršev, zakončevih staršev 1 dan,

–     selitve delavca 1 dan,

–     elementarne nesreče od 1 do 3 dni,

–     sodelovanja na krvodajalski akciji 1 dan,

–      spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan 1 dan.

(3)    Delavec ima pravico trikrat letno do odsotnosti z dela do 2 uri dnevno zaradi neodložljivih opravkov (obisk zdravnika, zobozdravnika, roditeljskega sestanka).

(3)   Delavec ima pravico trikrat letno do odsotnosti z dela do 2 uri dnevno zaradi neodložljivih opravkov (npr. obisk zdravnika, zobozdravnika, roditeljskega sestanka …), kar delavec izkazuje z ustreznimi dokazili.

I.        800,00

II.      900,00

III.     950,00

IV.      1.050,00

V.       1.200,00

VI.      1.300,00

VII.     1.400,00

VIII.    1.500,00

I.        920,00

II.      1.020,00

III.     1.060,00

IV.      1.200,00

V.       1.320,00

VI.      1.450,00

VII.     1.550,00

VIII.    1.650,00

(3)   Vsaka stranka kolektivne pogodbe lahko predlaga obravnavo višine najnižjih osnovnih plač, vendar ne pred septembrom 2025. Za vsako naslednje leto stranki kolektivne pogodbe v mesecu maju obravnavata najnižje osnovne plače.

(3)    Višina regresa za letni dopust za leto 2023 znaša 1.500,00 EUR.

(3)   Višina regresa za letni dopust za leto 2025 znaša 1.600,00 EUR.

(5)  Stranki kolektivne pogodbe v mesecu maju obravnavata višino regresa za letni dopust.

Na predlog reprezentativnega sindikata pri delodajalcu ali delavca, pripada delavcu ali njegovi družini solidarnostna pomoč v naslednjih primerih:

–      smrt delavca 1500 EUR,

–      smrt ožjega družinskega člana (zakonci, izven zakonski partnerji, otroci, posvojenci) 750 EUR,

–      elementarne nesreče, požar v višini najmanj 300 EUR,

–      daljša neprekinjena odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe nad 6 mesecev enkrat letno v višini najmanj 300 EUR,

–      drugi izjemni dogodki enkrat letno v višini najmanj 300 EUR.

Na predlog reprezentativnega sindikata pri delodajalcu ali delavca, pripada delavcu ali njegovi družini solidarnostna pomoč v naslednjih primerih:

–      smrt delavca 1.500 EUR,

–      smrt ožjega družinskega člana (zakonci, izven zakonski partnerji, otroci, posvojenci) 750 EUR,

–      elementarne nesreče, požar v višini najmanj 500 EUR,

–      daljša neprekinjena odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe nad 6 mesecev enkrat letno v višini najmanj 500 EUR, oziroma v sorazmernem delu ob delni odsotnosti delavca.

(2)    Odpravnina znaša glede na zaposlitev pri zadnjem delodajalcu:

–    nad 5 do vključno 10 let – 1 plača,

–    nad 10 do vključno 20 let – 2 plači,

–    nad 20 let – 3 plače.

(2)   Odpravnina znaša glede na zaposlitev pri zadnjem delodajalcu:

–     nad 5 do vključno 20 let – 2 plači,

–     nad 20 let – 3 plače.

–      dodan tretji odstavek

(3)   Delavec, ki iz zdravstvenih razlogov ne more uživati organizirane prehrane, delodajalcu predloži potrdilo zdravnika specialista ustrezne stroke, iz katerega je razvidna vrsta dietne prehrane in živila, ki jih delavec ne sme uživati.

(3)    Višina povračila stroška prehrane med delom je 5,60 EUR na dan in se usklajuje vsakih 6 mesecev, januarja in julija, s količnikom rasti cen prehrambnih izdelkov. Prva uskladitev se opravi 1. julija 2023.

(5)    Delavec, ki dela več kot 10 ur, je upravičen do 1,00 EUR za vsako dopolnjeno uro, ki jo prebije na delu nad 8 ur.

(4)   Višina povračila stroška prehrane med delom je 6,50 EUR na dan in se usklajuje vsakih 6 mesecev, januarja in julija, s količnikom rasti cen prehrambnih izdelkov. Prva uskladitev se opravi 1. 1. 2026.

(6)   Delavec, ki dela več kot 10 ur, je iz naslova povračila stroška prehrane upravičen do 0,99 EUR za vsako dopolnjeno uro, ki jo prebije na delu nad 8 ur, razen če delodajalec delavcu zagotavlja možnost dodatnega obroka.

Izrecno je dodana tudi določba, da delodajalec nima obveznosti delavcu povrniti dodatnih stroškov prehrane med delom, če delavec delo opravlja več kot 10 ur, če delodajalec zagotavlja možnost dodatnega obroka.