Smo v obdobju nakupovalne mrzlice in z vseh strani oblegani s predprazničnimi znižanji cen. Potrošniki, ste ob vseh cenah in popustih kdaj zmedeni, kako so trgovci prišli do oglaševane cene? Trgovci, ste v dilemi, kako pravilno označiti znižanje? Odgovor na to je v nedavni sodbi dalo Sodišče Evropske unije. Na podlagi katere cene smejo trgovci izračunati in oglaševati znižanje, izveste v nadaljevanju.
Sodišče Evropske unije (»Sodišče EU«) je v okviru instituta postopka predhodnega odločanja v nedavni sodbi z dne 26. septembra 2024 v zadevi C-330/23 podalo obvezno razlago členov 6a(1) ter 6a(2) Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta s 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov (»Direktiva«). Sodišče EU je razjasnilo, kako smejo trgovci oglaševati znižanje cen, s čimer je pomembno prispevalo k večji zaščiti potrošnikov in preprečevanju nepoštenih praks na trgu.
Taka obvezna razlaga ne zavezuje zgolj predložitvenega sodišča, temveč nacionalna sodišča vseh držav članic, pred katerimi se zastavi podobno vprašanje. To predstavlja pomemben korak k (še) boljši informiranosti potrošnikov.
Predhodno vprašanje je postavilo nemško sodišče v Düsseldorfu v sporu med nemškim združenjem potrošnikov in družbo Aldi Süd.
Trgovinska veriga Aldi je v svojih tedenskih reklamnih prospektih v Nemčiji oglaševala znižane cene sadja tako, da je z večjo pisavo navedla novo, »nižjo« ceno, predhodno, višjo ceno pa prikazala z manjšo prečrtano pisavo. Pod obema cenama je navedla še tretjo ceno, opredeljeno kot »najnižja cena v zadnjih 30 dneh«. Poleg tega je bilo pri enem od obravnavanih izdelkov zapisano še znižanje, izraženo v odstotkih, pri drugem pa opomba »vrhunska cena«, ki naj bi izpostavila cenovno ugodnost ponudbe. Po mnenju nemškega združenja potrošnikov je šlo za potrošniku škodljivo in nepošteno prakso.
Vprašanje predložitvenega sodišča je bilo, ali je treba znižanje cene v oglasu izračunati na podlagi najnižje cene v zadnjih 30 dneh ali pa se lahko znižanje cene izračuna na podlagi druge cene, pri čemer se informacija o najnižji ceni v zadnjih 30 dneh navede skupaj z referenčno ceno za izračun znižanja (kot dodatni podatek).
Sodišče EU je pritrdilo stališču nemškega združenja potrošnikov ter odločilo, da zgolj navedba najnižje cene v zadnjih 30 dneh ne zadostuje. Temveč mora trgovec vsako znižanje cene izračunati na podlagi najnižje cene, ki je veljala v zadnjih 30 dneh (oziroma »prejšnje cene«, kot jo opredeljuje člen 6a(2) Direktive).
Drugačna interpretacija navedenega člena Direktive bi nasprotovala politiki EU, da zagotavlja visoko raven varstva potrošnikov. Nasprotovala pa bi tudi cilju predmetne Direktive, saj ta stremi k izboljšanju informiranosti potrošnikov in zahteva nedvoumnost informacij o cenah ter metodah izračuna oglaševanega znižanja. S takšno obvezno razlago se obenem uresničuje smoter predmetne določbe, ki je preprečiti, da bi trgovci zavajali potrošnike s tem, da bi pred napovedjo znižanja cen namenoma zvišali ceno izdelkov in s tem ustvarili videz neresničnih popustov.
Še preden o morebitni kršitvi obvestite najbližjega tržnega inšpektorja ali se lotite spreminjanja oglaševanih cen, naj pojasnimo, da Direktiva vendarle dopušča nekatere izjeme. Zgornja razlaga namreč ne pride v poštev na primer v primerih hitro pokvarljivih izdelkov ali izdelkov tik pred potekom roka, izdelkov, ki so na trgu manj kot 30 dni, ter pri postopnem zniževanju cene.
Glede na prebrano se verjetno sprašujete, kaj takšna odločitev sodišča pomeni za slovenske potrošnike in trgovce?
Naj pojasnimo, da sta bili presojani določbi Direktive v slovenski pravni red preneseni s 15. in 16. členom Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) ter natančneje opredeljeni s Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga. Omeniti velja, da je pristojno ministrstvo objavilo spletno gradivo, poimenovano »Nove določbe o znižanju cen blaga« z 21. februarja 2023. V tem dokumentu je podalo podrobno razlago uvedenih sprememb in jih že takrat interpretiralo povsem enako kot Sodišče EU v nedavni sodbi.
Glede na navedeno nedavna sodba Sodišča EU v slovenski pravni red dejansko ne prinaša večjih sprememb. Kljub temu predstavlja vsaka odločitev, ki pripomore k poenoteni razlagi potrošniške zakonodaje, korak v pozitivno smer, saj prispeva k večji pravni varnosti in zaščiti potrošnikov ter zmanjšuje dvoumnosti, ki lahko vodijo v nepoštene prakse na trgu.
Avtorici: Petra Juratovec, odvetniška pripravnica, Tina Marciuš Ravnikar, odvetnica
