Skip to main content
Novice

Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v primeru spremembe prebivališča

17. aprila, 2019No Comments

Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v primeru spremembe prebivališča

Stroški za prevoz na delo in z dela štejejo med stroške v zvezi z delom, ki so jih delodajalci dolžni povrniti delavcem na podlagi 130. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti določajo minimalno višino stroškov, do povračila katerih je delavec upravičen, Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06 in nasl., v nadaljevanju »Uredba«) pa določa zneske, do katerih se povračila stroškov ne vštevajo v davčno osnovo za dohodnino delavca.  

Tretji odstavek 130. člena ZDR-1 določa, da ima delavec, če se iz razlogov na njegovi strani strošek za prevoz naknadno poveča, pravico do povračila tako povečanega stroška, vendar le, če tako določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem. Iz te določbe jasno izhaja, da delavec ne more pričakovati samodejnega povišanja povračila stroškov za prevoz zgolj zato, ker je spremenil kraj svojega dejanskega prebivališča (drugače bi bilo v primeru, če bi npr. delodajalec preselil svoj sedež in delovno mesto delavca v drug kraj). Pravica delavca do višjih stroškov v primeru spremembe bivališča mora biti izrecno določena s kolektivno pogodbo ali delavčevo pogodbo o zaposlitvi. Če delavec po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi spremeni svoje prebivališče in je nov naslov bivanja bližje delovnemu mestu kot dotedanji, bo delavec upravičen do nižjega zneska povračila stroškov prevoza na delo in z dela. 

Za odmero stroškov prevoza je sicer merodajen kraj, iz katerega se delavec dejansko vozi na delo. Uredba denimo uporablja pojem »običajno prebivališče« kot (stalno ali začasno) prebivališče delavca, ki je najbližje mestu opravljanja dela. Drugo prebivališče se kot običajno prebivališče upošteva le, če se delavec od tam vsaj štirikrat tedensko vozi na kraj opravljanja dela. Predpisi pri tem seveda izhajajo iz predpostavke, da ima vsak delavec v skladu z Zakonom o prijavi prebivališča (Uradni list RS št. 52/16, ZPPreb-1)svoje prebivališče tudi pravilno prijavljeno in da kot svojega prebivališča ne navaja naslova, kjer dejansko ne prebiva.

Ob sklenitvi delovnega razmerja se kot kraj bivališča delavca upošteva naslov delavca, ki ga delavec pred sklenitvijo delovnega razmerja sporoči delodajalcu. Ob tem je pomembno, da delodajalec delavca opozori na to, da mu mora delavec sporočiti, s katerega naslova bo dejansko prihajal na delo (če se ta naslov razlikuje od sporočenega prebivališča). Iz tega razloga lahko na spremembo stroškov, do katerih je delavec upravičen, vpliva zgolj sprememba prebivališča, s katerega prihaja na delo in ne na primer sprememba stalnega prebivališča, s katerega ne prihaja na delo. Omenjena stališča so sprejeta tudi v sodni praksi, ki je v zvezi s temi vprašanji ustaljena.
Avtorja: Jernej Jeraj, partner       
             Klemen Šuligoj, odvetniški pripravnik