Poroštvena shema v okviru drugega protikoronskega paketa

Poroštvo Republike Slovenije se zagotavlja kreditojemalcu, ki je pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost (torej tudi za s.p.) in ima sedež v Sloveniji. Pogoj za podelitev poroštva je, da se kreditojemalec po 31. decembru 2019  sooča z likvidnostnimi težavami zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije COVID-19 na območju Slovenije in ob koncu leta 2019 ni štel za podjetje v težavah. Kreditojemalec na dan 12. marca 2020 tudi ni smel imeti pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke. 

Kreditojemalec bo moral k svoji vlogi za kredit ali kot dopolnitev kreditne pogodbe sklenjene po 12. marcu 2020 (v primeru vstopa Republike Slovenije kot poroka) banki predložiti zadnji računovodski izkaz, opis poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19 skupaj z navedbo zneska skupnih prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2019, znesek stroškov dela za leto 2019 ter opredelitev višine, ročnosti in namena kredita. Poroštvo po Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE) je prevzeto po izpolnitvi vseh pogojev iz tega zakona, torej ex lege. Podrobnejša določila glede rokov, dokumentacije in poročanja o izpolnjevanju obveznosti pa tudi o unovčevanju in izterjavi zavarovanj, bodo še podrobneje urejena z Uredbo Vlade Republike Slovenije. 

Država bo prevzela poroštvo v višini 70% glavnice posameznega kredita, danega velikemu podjetju oziroma 80 % glavnice posameznega kredita, danega mikro, majhnemu ali srednjemu podjetju. Najvišji znesek glavnice kreditov, za katere je dano poroštvo, za posameznega kreditojemalca znaša do 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019 in največ do višine zneska stroškov dela za leto 2019. V primeru, da je kreditojemalcu odobren odlog plačila obveznosti za na novo sklenjene kreditne pogodbe v skladu s prvim protikoronskim paketom, se najvišji znesek obveznosti kreditojemalca poveča še za znesek teh obveznosti.

Država kot porok za plačilo dolga kreditojemalca jamči s plačilom iz proračuna ali z izročitvijo obveznice, ki jo izda SID banka (v primeru kreditov velikim podjetjem) ali Republika Slovenija (v primeru kreditov danih ostalim podjetjem). V primeru neplačila obveznosti bo tako država poravnala 70 % ali 80 % dolga banki, sama pa bo prevzela terjatev, nanjo pa se bodo prenesla tudi vsa dana zavarovanja.

V primeru pristopa Republike Slovenije kot poroka k kreditni pogodbi je pomembno poudariti, da bo kreditojemalec omejen v svojem nadaljnjem delovanju, saj od vložitve vloge za kredit do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva (torej do trenutka, ko bodo vse obveznosti do banke v celoti poplačane ali do trenutka, ko bo Republika Slovenija / SID banka prevzela vse pravice iz kreditne pogodbe, vključno z zavarovanji kredita) ne bo upravičen izplačati dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva, nakupiti lastne delnice ter izplačevati druge finančne obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. Prav tako bo kreditojemalec dolžan poleg ostalih stroškov kredita plačevati še jamstvene premije. 

Poroštvo države bo skladno z 9. členom ZDLGPE dano za najvišji znesek glavnic v višini do 2 milijard EUR, ki se bodo obravnavale po vrsti oziroma do porabe. Pri tem je nejasno kdaj bodo komercialne banke spoznale, da je maksimalen znesek presežen (poroštvo pa je prevzeto po samem zakonu), saj ZDLGPE predvideva, da SID banka vodi evidenco vseh kreditnih pogodb in spremlja porabo poroštvenega zneska.