Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo v letu 2019
Inšpektorat za delo (IRSD) v svojem poročilu ugotavlja, da so bile tudi v letu 2019 med kršitvami na področju delovnih razmerij najpogosteje ugotovljene kršitve v zvezi s plačilom za delo, kjer posebej izstopa obveznost izplačila regresa za letni dopust, kot tudi kršitve plačilnega dne (tj. ko je plača izplačana prepozno).
Prav tako so bile ugotovljene številne nepravilnosti v zvezi z delovnim časom in zagotavljanjem odmorov ter počitkov. Na tem področju IRSD zaznava predvsem opustitev obveznosti vodenja evidenc oziroma neustrezno vodenje evidenc (kar vključuje tudi »prirejene« evidence). Tovrstne kršitve IRSD pripisuje predvsem pomanjkljivi zakonski ureditvi, zaradi česar skupaj s pristojnim ministrstvom (MDDSZ) že izvajajo aktivnosti za spremembo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Tako lahko v prihodnosti pričakujemo bolj »določno« oziroma »strogo« ureditev vodenja evidenc na področju dela. Pri tem dodajamo, da bi bilo smiselno določiti tudi določene zadolžitve delavcev v zvezi z vodenjem evidenc in ne le »dodatne obveznosti« delodajalcev.
V letu 2019 se je IRSD nadaljnje soočal tudi s t. i. »prekarnimi« oblikami dela (pri čemer v Sloveniji še vedno ni sprejeta zakonska definicija tega pojava) – gre torej za opravljanje dela na podlagi civilnopravne pogodbe, kljub temu, da so podani elementi delovnega razmerja in bi zato morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi. V primerjavi s preteklimi leti pa je moč zaznati razmah pojava zagotavljanja dela delavcev uporabniku v nasprotju z Zakonom o urejanju trga dela, saj družbe oziroma delodajalci, ki niso registrirani kot agencije za posredovanje delavcev, posredujejo delavce na podlagi storitvenih pogodb, kjer pa dejanska razmerja izpolnjujejo vse znake zagotavljanja dela delavca drugemu uporabniku (gre torej za nedovoljeno posojanje delavcev).
Na področju nadzora delovnih razmerij velja omeniti, da IRSD beleži znatno povečanje števila novih prijav v primerjavi s preteklim koledarskim letom, kar lahko nakazuje na to, da so delavci vedno bolj seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi.
Na področju varnosti in zdravja pri delu IRSD sicer zaznava počasno izboljšanje razmer, vendar ugotavlja, da se delodajalci še vedno ne zavedajo vseh svojih dolžnosti glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Pri tovrstnih kršitvah posebej izstopajo postopki ocenjevanja tveganj (vsebina in revizije tega dokumenta), zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev (preventivni in periodični zdravstveni pregledi) in usposabljanje delavcev za varno delo (izvajanje in program usposabljanja, zagotavljanje in preverjanje usposobljenosti itn.). IRSD zaključuje, da delodajalci ne posvečajo nikakršne pozornosti vsebini tovrstnih dokumentov in dejanj, temveč le pridobitvi dokazil, da zadostijo predpisanim zahtevam. Iz tega razloga bo IRSD v prihodnje posvečal posebno pozornost ozaveščanju in strokovni usposobljenosti delodajalcev in predstavnikov delavcev, skupaj s strokovnimi delavci, izvajalci medicine dela ter drugimi strokovnimi organizacijami, ki delujejo na tem področju.
Enako kot v preteklih letih se števila rednih, izrednih in kontrolnih pregledov ter število izrečenih glob iz leta v leto povečuje, pri čemer se vsakoletno pravzaprav ugotavljajo istovrstne/podobne kršitve delodajalcev. Zato ne čudi dejstvo, da IRSD podaja predloge za spremembe oziroma dopolnitve relevantnih predpisov, ki naj bi uredili dodatne obveznosti vseh vpletenih (delodajalec, strokovni sodelavci za varnost in zdravje pri delu, izvajalci medicine dela itn.) ter (najverjetneje) višje globe za (ponavljajoče) kršitve.
V letu 2020 pa IRSD intenzivno pregleduje tudi izpolnjevanje določil ter ustreznost dokumentacije na podlagi protikoronske zakonodaje, tj. Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) itn. Delodajalce zato še dodatno pozivamo k temu, da v primeru uveljavljanja subvencij in drugih pomoči, ki so bile omogočene s protikoronsko zakonodajo, vso potrebno dokumentacijo ustrezno hranijo v kadrovskih in drugih mapah, da so pozorni na obveščanje Zavoda RS za zaposlovanje pred pozivom delavca nazaj na delo (pri skrajšanemu delovniku ali začasnem čakanju na delo doma), da delavcem ne odrejajo nadur, če bi lahko delo opravili z delavci na čakanju itn.
Avtorica: Golfam Abbasi, odvetniška pripravnica
