Odškodninski zahtevki pri padcih »Pazi, drsi!«
V zadnjem času se vse bolj pogosto pojavljajo primeri, v katerih oškodovanci trdijo, da so bila tla mokra in/ali spolzka, lastniku objekta (poti, stopnic, ipd.) pa očitajo, da ni postavil opozorilne table »Pazi, drsi!« in je zaradi tega odgovoren za poškodbe ter dolžan plačati odškodnino.
Objektivna odgovornost lahko obstaja takrat, ko gre za stvari, ki so same po sebi tako nevarne, da jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče nadzorovati, nevarnosti pa ne odvrniti, in pomenijo povečano nevarnost, iz katere izhajajo nadpovprečni riziki za varnost ljudi in premoženja, ne glede na vsakokratne okoliščine primera. Če se nevarnost lahko z ustrezno pazljivostjo in skrbnostjo (oškodovanca) nevtralizira, ne moremo več govoriti o pravnem standardu nevarne stvari, iz katerega bi izhajala objektivna odgovornost. V sodni praksi se je uveljavilo stališče, da mokra tla sama po sebi ne predstavljajo nevarne stvari.
Mokra (in zato spolzka) tla sicer lahko pomenijo škodno nevarnost, vendar pa je ta takšna, da jo je mogoče obvladati že z običajno skrbnostjo. Poleg tega gre tu za predvidljivo okoliščino, iz katere nikakor ne izvirajo nadpovprečni riziki za oškodovanca, ampak se je nastanku škodne posledice v takšni situaciji s povprečno skrbnostjo mogoče izogniti. Tudi opustitev namestitve opozorilnih tabel ne predstavlja protipravnega ravnanja!
Očitek o protipravnem ravnanju v primeru mokrih oziroma spolzkih tal je treba iskati zunaj meja običajnih okoliščin, na primer: v slabi izgradnji stopnic, klančine ali povišanega praga v nasprotju z gradbenimi standardi ali oblogi s ploščicami, ki niso primerne za zunanjo uporabo.
