Oblike rubikove kocke ni mogoče registrirati kot 3d-blagovne znamke
Nedavna sodba Sodišča Evropskih skupnosti v zvezi z registracijo 3D-blagovne znamke Rubikove kocke utrjuje sodno prakso v zvezi z registracijo tovrstnih blagovnih znamk.
Družba Seven Towers, ki upravlja s pravicami intelektualne lastnine sestavljanke, znane kot Rubikova kocka, je pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) leta 1999 registrirala obliko Rubikove kocke kot 3D-blagovno znamko. Zaščito navedene 3D-blagovne znamke je pred Sodiščem Evropske unije (SEU) izpodbijalo podjetje Simba Toys, potem ko sta EUIPO in Splošno sodišče zavrnila njegovo tožbo.
Nasprotno kot EUIPO in Splošno sodišče pa je SEU v zvezi z obliko Rubikove kocke odločilo, da zgolj oblika Rubikove kocke ne zadostuje za podelitev zaščite pred kopiranjem, saj bi registracija dotične oblike potencialno zajela vsako 3D-sestavljanko, ki je sestavljena v obliki “3 × 3 × 3” kocke. Oblika Rubikove kocke namreč ponuja preprosto preveč funkcionalnosti, predvsem sposobnost krožnega gibanja, ki kocki omogoča spreminjanje svoje oblike, zato kot taka ne more biti registrirana kot 3D-blagovna znamka. S tovrstno registracijo bi bila tako onemogočena registracija 3D-blagovne znamke kateri koli drugi sestavljanki z obliko “3 × 3 × 3” kocke.
SEU je mnenja, da bi bilo v primeru dovoljene registracije 3D-znamke za obliko “3 × 3 × 3” kocke, in če imetnik znamke zahtevi za registracijo ne priloži tudi njenega opisa delovanja, mogoče varstvo, podeljeno z registracijo, razširiti na vse vrste sestavljank podobne oblike, neodvisno od njihovih načinov delovanja. Slednje pa bi bilo v nasprotju s splošnim interesom, h kateremu težijo tovrstne registracije, saj bi imetniku take blagovne znamke omogočalo, da si zagotovi monopol nad značilnostmi proizvodov, ki imajo ne le funkcijo zadevne oblike, temveč tudi druge podobne funkcije.
SEU je sicer podobni odločitvi že sprejelo – leta 2010 v primeru Lego kock, v zadevi št. C-48/09 P, in leta 1999 v zadevi Phillips št. C-299/99. Že v navedenih sodbah je SEU izrecno navedlo, da je pri presoji registracije 3D-blagovnih znamk treba upoštevati določena merila in hkrati preprečiti, da bi pravo znamk pripeljalo do tega, da bi bil nekemu podjetju podeljen monopol nad tehničnimi rešitvami ali uporabnimi značilnostmi nekega proizvoda. Za tovrstne primere je namreč podjetjem dana možnost patentiranja svojega izdelka oziroma tehnične rešitve.
