Skip to main content
Novice

Novosti novele Zakona o industrijski lastnini ZIL-1E

20. aprila, 2020No Comments

Novosti novele Zakona o industrijski lastnini ZIL-1E

Novela Zakona o industrijski lastnini, ZIL-1E (Ur. l. RS št. 23/20), ki v nacionalni pravni red prenaša Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2015/2436/EU, bolj jasno določa ureditev, kot se je v praksi razlagala že do zdaj, na primer, katere znamke se štejejo za prejšnjo znamko, na podlagi katere je možno ugovarjati prijavi kasnejše podobne znamke, dejstvo, da lahko imetnik registrirane znamke zahteva prepoved uporabe tudi trgovskega imena ali firme podjetja, ki je podobno njegovi znamki in podobno. Novela povzema oziroma prenaša tudi določbe iz druge področne zakonodaje, na primer določbe, da je s pravicami industrijske lastnine možno razpolagati z licenco, da so pravice industrijske lastnine lahko predmet izvršbe, zastave in stvarnih pravic in podobno.

Nadalje so delno spremenjeni absolutni in relativni razlogi za zavrnitev znamke, razširjena pa je tudi legitimacija za uveljavljanje zahtevkov za sodno varstvo pravic industrijske lastnine, med drugim tudi na imetnika licence.
Močno je poudarjena obveznost dejanske uporabe znamke, predvsem z namenom preprečevanja zlorab, ko bi nekdo registriral znamko, ki je ne bi uporabljal, bi pa na tej podlagi preprečeval uporabo enake ali podobne znamke ostalim. Tako bo lahko v primeru ugovora zoper prijavo znamke prijavitelj zahteval, da vlagatelj ugovora dokaže, da je sam resno in dejansko uporabljal znamko, na podlagi katere je vložil ugovor, v zadnjih petih letih. Podobna obramba na podlagi dejanske uporabe znamke bo možna tudi v tožbah zaradi kršitve znamke in tožbah na ničnost znamke. Hkrati pa ne bo več možno vložiti tožbe na ničnost kasnejše znamke, če je imetnik prejšnje znamke vedel za drugo podobno znamko in uporabi te znamke ni nasprotoval v obdobju petih zaporednih let.
Na novo se uvaja tudi institut t. i. cooling-off obdobja, in sicer v primeru vloženega ugovora zoper prijavo znamke. Prijavitelj in vlagatelj ugovora bosta tako lahko v primeru vloženega ugovora zoper prijavo znamke na Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino naslovila skupno zahtevo za prekinitev ugovornega postopka, z namenom preizkusa možnosti mirne rešitve spora, nakar bo urad postopek registracije prekinil za šest mesecev. Novela med drugim uvaja tudi postopen prehod na elektronsko poslovanje Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino.
Avtorici: Tamara Miljanović, pravnica
              Ana Kastelec, odvetnica