Na zadnji dan starega leta je pričela veljati novela Zakona o urejanju prostora. Izdaja gradbenih dovoljenj in izvajanje lokacijskih preveritev bosta zahvaljujoč noveli še vedno mogoča tudi na območju občin, ki nimajo usklajenih prostorskih načrtov.
Tik pred koncem leta je bila po skrajšanem zakonodajnem postopku sprejeta novela Zakona o urejanju prostora (»ZUreP-3B«). Zaradi preprečitve nastanka težko popravljivih posledic je pričela veljati že 31. decembra 2024. Zakonodajalcu se je z novelo mudilo, saj bi se po prej veljavnih določilih Zakona o urejanju prostora (»ZUreP-3«) določeni pomembni roki glede prostorskih planov iztekli prav z iztekom leta 2024.
Po prej veljavnem besedilu ZUreP-3 bi 1. januarja 2025 prenehale veljati prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990. To bi pomenilo, da na območju občin, ki niso še sprejele občinskega prostorskega načrta (»OPN«), izdaja gradbenih dovoljenj ne bi bila več mogoča. S tem bi nastala velika gospodarska in družbena škoda, saj ne bi bile dopustne nobene vrste gradnje (tj. novogradnje, prizidave, rekonstrukcije), ne glede na vrsto objektov (šole, ceste ipd.). Iz tega razloga je ZUreP-3 podaljšal veljavnost omenjenih prostorskih sestavin do 30. oktobra 2026 (oziroma do uveljavitve OPN v skladu z ZUreP-3).
Prav tako se je do uveljavitve OPN v skladu z ZUreP-3, a najpozneje do 30. oktobra 2026, podaljšala veljavnost prostorskih ureditvenih pogojev, sprejetih na podlagi ZUN. Ti se že pred novelo ZUreP-3B do prenehanja veljavnosti niso smeli več spreminjati in dopolnjevati.
Do 30. oktobra 2026 je bil podaljšan tudi rok, v katerem morajo občine uskladiti prostorske načrte z ZUreP-3 glede določanja poselitvenih območij in območij za dolgoročni razvoj naselij ter glede izvedbe prve tehnične posodobitve. Občina, ki glede tega ne bo uskladila svojega OPN, po 30. oktobru 2026 ne sme izvajati lokacijskih preveritev.
Nadalje ZUreP-3B določa tudi konkretna dejanja, ki jih morajo izvesti župani občin, ki do 31. decembra 2024 niso sprejele OPN. Gre za naslednja dejanja in roke, v katerih so jih župani dolžni izvesti:
- Do 31. januarja 2025 so dolžni sprejeti in objaviti sklep o spremembi oziroma dopolnitvi sklepa o pripravi OPN, s katerim določijo nove roke za pripravo OPN in posameznih faz postopka, ali sprejeti in objaviti sklep o pripravi OPN, če ta sklep še ni sprejet.
- Do 31. marca 2025 so dolžni posredovati ministrstvu osnutek OPN za objavo na spletni strani ministrstva.
- Do 30. oktobra 2025 so dolžni javno objaviti dopolnjen osnutek OPN in okoljsko poročilo ter datum javne obravnave.
- Do 30. aprila 2026 so dolžni predlagati občinskemu svetu predlog OPN v sprejem.
S konkretno časovnico za opravo posameznih dejanj želi zakonodajalec spodbuditi občine, da bi do 31. decembra 2026 končno sprejele OPN in s tem pripomogle k boljši in preglednejši prostorski ureditvi. V številnih občinah se namreč še vedno uporabljajo stari prostorski planski akti in prostorski ureditveni pogoji, ki ne ustrezajo današnjim standardom in prostorskim omejitvam. Pri določitvi zgoraj navedenih rokov je zakonodajalec upošteval tudi redne lokalne volitve občinskih svetov in županov, ki bodo v novembru 2026, da bi trenutni župani in občinski sveti OPN sprejeli še v aktualnem mandatu.
Da bodo občine dejansko in pravočasno sprejele OPN, novela predvideva tudi ustanovitev koordinacijske skupine za spremljanje in spodbujanje postopkov priprave OPN in koordinacijo pridobivanja mnenj državnih nosilcev urejanja prostora ter njihovo pravočasno uskladitev. Koordinacijsko skupino bo s sklepom ustanovil minister za naravne vire in prostor, njeni člani pa bodo predstavniki državnih nosilcev urejanja prostora.
Novelo in ponoven poskus ureditve in določene stopnje harmonizacije občinskih prostorskih aktov gre brez dvoma pozdraviti. Žal pa ne gre prezreti, da to ni prvi tovrstni poskus, saj je bil skrajni rok za sprejem OPN v preteklosti že določen in tudi že večkrat podaljšan.
