Letni dopust in regres ter posebnosti v letu 2022 na podlagi interventne zakonodaje

ZDR-1 določa, da letni dopust v koledarskem letu ne sme biti krajši od štirih tednov (ne glede na to, ali delavec opravlja delo za polni ali krajši delovni čas), pri čemer je minimalno število dni letnega dopusta odvisno od same razporeditve delovnih dni za posameznega delavca. Pri tem je treba izpostaviti, da že ZDR-1 določa dodaten dan dopusta za delavca, ki ima otroka, ki še ni dopolnil 15 let (za vsakega takega otroka delavca) in najmanj tri dodatne dni letnega dopusta za starejšega delavca, delovnega invalida itn. Veljavne kolektivne pogodbe pa lahko določajo dodatne kriterije za dodatne dni dopusta. Letni dopust se lahko izrabi v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Letni dopust v delu nad dvema tednoma je mogoče prenesti in izrabiti v naslednjem koledarskem letu, in sicer do 30. junija (v dogovoru z delodajalcem). V primeru daljše odsotnosti delavca zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka (zaradi česar ni bilo objektivno mogoče izrabiti letnega dopusta v tekočem koledarskem letu) pa lahko delavec izrabi neizkoriščen letni dopust do 31. decembra naslednjega leta. Dodajamo, da mora delodajalec delavcu najpozneje do 31. marca 2022 vročiti pisno obvestilo o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto (pri tem je treba upoštevati vse okoliščine/pogoje, ki jih bo delavec izpolnil v zadevnem koledarskem letu). 

Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19, ki je stopil v veljavo konec leta 2021 (t. i. PKP10), vsebuje določena odstopanja od zgoraj navedenih splošnih pravil. Delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa COVID-19 ali s posledicami epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti letnega dopusta za leto 2021 v rokih, kot jih določa ZDR-1 (niti v trajanju najmanj dveh tednov), ima po PKP10 v vsakem primeru pravico izrabiti letni dopust za leto 2021 do 31. decembra 2022 in ne le do 30. junija, kot velja sicer. Podobno določbo je vseboval že PKP7, pri čemer navedeno ne velja za zaposlene, ki jim je delodajalec omogočil normalno koriščenje letnega dopusta, ampak samo za tiste, ki dejansko izpolnjujejo pogoj, da zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem epidemije, dopusta niso mogli koristiti v zakonskih rokih. 

Nadalje PKP10 ureja situacije, ki so predvidene v četrtem odstavku 162. člena ZDR-1, tj. ko delavec ni imel možnosti izrabiti dopusta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka. Ti delavci imajo pravico izrabiti ves letni dopust za leto 2020, ki ni bil izrabljen v letu 2021, do 1. aprila 2022 (ne glede na to, ali jim je bilo koriščenje letnega dopusta omogočeno tudi v zakonskih rokih). Glede pravice do regresa PKP10 ne prinaša novosti.