Legalizacija črnih gradenj po novem Gradbenem zakonu
Gradbeni zakon (GZ) predvideva legalizacijo za tri različne vrste nelegalnih objektov.
Prva možnost je legalizacija neskladnega objekta v okviru manjših dopustnih odstopanj. Dopustna so manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja, pod pogojem, da se s takšno gradnjo ni poseglo na druga zemljišča, objekt ne presega 0,3 m določenih mer, ne vpliva na mnenja (ne več soglasja) različnih mnenjedajalcev in v samem bistvu ne spremeni objekta in njegove namembnosti. Za legalizacijo se vloži vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja (z geodetskim načrtom novega stanja zemljišča), izdaja uporabnega dovoljenja pa pomeni, da objekt ni več nelegalen.
Druga možnost je legalizacija neskladnega objekta zunaj okvirov dopustnih odstopanj, nelegalnih objektov ali neskladne uporabe objekta. Ta možnost omogoča legalizacijo, ki presega odstopanja, navedena v prejšnjem odstavku, in tudi za objekte, ki gradbenega dovoljenja nimajo. Zahtevo za legalizacijo se lahko vloži do 17. novembra 2022. Zahtevi se mora predložiti obsežno in natančno definirano dokumentacijo, pripravljeno s strani pooblaščenega inženirja ali arhitekta. Upravna enota v primeru ugoditve zahteve izda odločbo, s katero se šteje, da ima objekt ustrezno uporabno dovoljenje in ni nelegalen.
Tretja možnost legalizacije je predvidena za objekte, ki so zgrajeni brez gradbenega dovoljenja pred 1. januarjem 1998 in od tedaj dalje niso bili bistveno spremenjeni, stavba pa je vpisana v katastru stavb. Zahtevi za legalizacijo se predloži dokazilo o pravici gradnje in dokaz o obstoju stavbe pred 1. januarjem 1998. Dovoljenje ne bo izdano, če gre za nevaren objekt – kot ugotovljeno s strani gradbenega inšpektorata. Z izdajo dovoljenja za objekte daljšega obstoja se šteje, da ima objekt uporabno dovoljenje in ni nelegalen, vendar zgolj pogojno, saj je takšno odločbo mogoče razveljaviti brez nadomestila, če se kadarkoli kasneje ugotovi, da je to potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa.
V vsakem izmed opisanih postopkov legalizacije je pred odločanjem o zahtevi treba plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo ter komunalni prispevek, ki se v primeru zavrnitve lahko zahteva nazaj. Vsak izmed opisanih postopkov vsebuje značilnosti, pogoje ter posebnosti, ki so predmet presoje v vsakokratnem postopku.