Katere spremembe se pripravljajo na področju insolvenčne zakonodaje?

Novela ZFPPIPP-H predvideva uvedbo pomembnega novega instituta za primer, ko se dolžnik sooča z grozečo insolventnostjo, tj. ko je verjetno, da bo dolžnik v obdobju enega leta postal insolventen. 

Novela poleg že uveljavljenega (izvensodnega) postopka preventivnega prestrukturiranja uvaja nov postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti. Bistvo tega postopka je možnost uporabe instituta prisilne poravnave že v fazi grozeče insolventnosti, zato se bodo zanj (z nekaj izjemami, predvsem glede konverzije terjatev v lastniški delež) smiselno uporabljala splošna pravila zaradi insolventnosti in pravila, ki urejajo postopek prisilne poravnave. V tem postopku bo prišlo tudi do prestrukturiranja poslovnih terjatev (in ne samo finančnih), večja pa je tudi vključenost sodišča v sam postopek, kar zvišuje raven varstva upnikov. Pogoj za začetek postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti so poravnane obveznosti do FURS ter predložitev vseh obračunov davčnih odtegljajev za plače in nadomestila plač ter obračunov davka na dodano vrednost za obdobje zadnjih 24 mesecev, kar bo dolžnik dokazoval s predložitvijo potrdila davčnega organa o izpolnjenih obveznostih. 

Neodvisno od uvedbe novega postopka novela velik poudarek daje pravočasnemu ukrepanju in s tem uspešnejšemu preprečevanju insolventnosti, zato poslovodstvu nalaga določene obveznosti že v obdobju, ko insolventnost podjetju šele grozi. Skladno z novelo imajo tako poslovodstvo in drugi organi dolžnika že v obdobju grozeče insolventnosti (in ne šele po njenem nastopu) določene obveznosti, predvsem (i) se morajo izogibati ravnanjem, s katerimi se ogroža ali zmanjšuje premoženje družbe oz. ki bi lahko privedla do neenakega obravnavanja upnikov, ter (ii) morajo pri svojih odločitvah upoštevati interese upnikov, lastnikov kapitala in drugih deležnikov. Nadalje mora poslovodstvo v enem mesecu po nastopu grozeče insolventnosti pripraviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Ob morebitnem nastopu insolventnosti pa mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. 

Bistvo nove ureditve je v tem, da se poslovodstvu in drugim organom dolžnika že v času grozeče insolventnosti naloži določene obveznosti, saj je pravočasno ukrepanje ključno za preprečitev insolventnosti in zaščito interesov upnikov – ko slednji postane insolventen, pa je treba brez nepotrebnega odlašanja začeti postopek zaradi insolventnosti. V luči trenutnih okoliščin novela predvideva tudi to, da se rok za vložitev predloga za začetek insolventnosti podaljša z enega na tri mesece po nastanku insolventnosti, če je insolventnost posledica naravne nesreče ali druge primerljive okoliščine (npr. epidemije). 

Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju, skladno z novelo pa to velja tudi v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi grozeče insolventnosti, a v tem primeru največ za obdobje štirih mesecev, pri čemer lahko sodišče ob izpolnitvi določenih pogojev ta rok podaljša do največ enega leta. Po poteku tega roka se postopki izvršbe ali zavarovanja ustrezno nadaljujejo. 

Novela nadalje ščiti dolžnika v primeru grozeče insolventnosti ali insolventnosti tudi s prepovedjo, da bi ključni dobavitelji dolžnika (tj. pogodbene stranke t. i. ključnih pogodb dolžnika, npr. dobavitelji elektrike, vode, plina itn.) zgolj na podlagi začetka postopka zaradi grozeče insolventnosti ali insolventnosti ali zaradi neplačanih dolgov odpovedali, zadržali izvajanje ali v škodo dolžnika kakor koli drugače spremenili takšno pogodbo. V praksi se je namreč predčasna odpoved ključnih pogodb pogosto izkazala za pomembno oviro pri vodenju postopka prestrukturiranja ter je dodatno prispevala k poslabšanju položaja dolžnika, zato je takšna določba z vidika varstva dolžnika več kot dobrodošla. Glede na splošnost določbe pa bo po drugi strani z vidika varstva upnikov treba paziti, da se v praksi njen namen ne »razširi« preveč. Njeno bistvo je preprečevanje odpovedi tistih pogodbenih partnerjev, ki bi lahko s prekinitvijo ali poslabšanjem pogodbenih pogojev ustavili opravljanje dolžnikove dejavnosti in tako ogrozili njegov obstoj. Nikakor pa taka prepoved ne sme veljati kar vsepovprek, kot bi se morebiti dalo sklepati glede na besedilo novele, ki govori o pogodbah, katerih izvajanje je potrebno za nemoteno delovanje podjema dolžnika (kar lahko velja praktično za vse sklenjene pogodbe o dobavi). 

Novela uvaja tudi nekaj sprememb instituta poenostavljene prisilne poravnave, ki se bo v bodoče imenovala prisilna poravnava za malo gospodarstvo. Ta institut bo še naprej namenjen zgolj mikro družbam ter podjetnikom, ki ustrezajo merilom iz prve in druge alineje drugega oz. tretjega odstavka 55. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Pri tem pa novela uvaja dodatno omejitev, in sicer, da se lahko institut uporabi zgolj za subjekte, katerih skupna višina vseh obveznosti ne presega 350.000,00 EUR. Po mnenju predlagatelja novele namreč družba, ki bi s svojim poslovanjem ustvarila višje obveznosti, ne sodi več med družbe, ki bi po izvedbi postopka prisilne poravnave za malo gospodarstvo zmogla nadaljevati gospodarsko dejavnost, kar je sicer primarni namen tega instituta. 

Prisilna poravnava za malo gospodarstvo bo v primerjavi s trenutno poenostavljeno prisilno poravnavo tudi manj »poenostavljena«, saj se bo po novem tudi v tem postopku imenoval upravitelj, ki bo nadziral poslovanje dolžnika in preverjal obstoj prijavljenih terjatev. Še naprej pa se ohranja poenostavitev, da predlogu za začetek postopka ne bo treba priložiti poročila revizorja in poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja (slednja bo še naprej nadomeščala ustrezna izjava dolžnika o resničnosti in poštenosti poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika). Prisilna poravnava za malo gospodarstvo ne bo učinkovala na terjatve za plačilo davkov, razen če bo država kot upnica glasovala za potrditev prisilne poravnave. 

Skladno z novelo bodo lahko po novem mikro družbe poleg prisilne poravnave za malo gospodarstvo začele tudi postopek »redne« prisilne poravnave. Tudi v zvezi z začetkom tega postopka na predlog upnikov se obeta sprememba, saj bodo po novem takšen postopek poleg finančnih upnikov lahko predlagali tudi upniki poslovnih terjatev. Zaradi dodatnih tveganj, povezanih s širjenjem takšnega upravičenja tudi na upnike, ki niso finančne institucije, pa se na podlagi predloga upnikov postopek ne bo začel neposredno, ampak se bo predlog najprej vročil dolžniku, ki bo imel možnost vložiti ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave. 

Trenutno veljavni ZFPPIPP za postopke zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki jih ne ureja drugače, določa smiselno uporabo Zakona o pravdnem postopku (ZPP), a hkrati izrecno prepoveduje možnost vložitve revizije. Novela predvideva, da bo po novem revizijo mogoče vložiti tudi v postopkih zaradi insolventnosti, a zgolj zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim se postopek zaradi insolventnosti pravnomočno konča, in zoper sklep o odpustu obveznosti ter sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti. 

Revizija bo dovoljena pod pogoji, kot jih določa ZPP. To pomeni, da bo v prvem koraku o dopustitvi revizije odločalo Vrhovno sodišče, revizijo pa bo dopustilo v primeru t. i. pomembnega pravnega vprašanja, neenotne uporabe prava in razvoja prava preko sodne prakse. 

Novela predvideva tudi vzpostavitev spletnega iskalnika prodaj v stečajnem postopku, v katerega bodo stečajni upravitelji za namen pregledne in uspešne prodaje vpisovali premoženje, zainteresirani kupci pa bodo prodajane stvari lahko iskali po vrsti (npr. premičnine, nepremičnine), času in kraju dražbe ter po navedbi upravitelja in opravilne številke stečajnega postopka. 

Z novelo se uvaja tudi možnost prodaje premoženja prek spletne javne dražbe, ki bo potekala na način, kot to določa zakon, ki ureja izvršbo in zavarovanje. 

Avtorja: Jernej Jeraj, partner in Martin Pirkovič, odvetniški pripravnik