Katere reference se lahko zahtevajo v posameznem postopku javnega naročila?
Državna revizijska komisija (»DKOM«) je izdala sklep št. 018-196/2021-6 z 10. januarja 2022, s katerim je v konkretnem primeru opredelila, kdaj določeni razpisni pogoj naročnika presega to, kar je potrebno za dosego cilja oziroma za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila. V navedenem primeru je šlo za revizijski postopek zoper javno naročilo Lekarniške zbornice Slovenije, predmet katerega je bilo pravno in poslovno svetovanje pri izvedbi postopka oddaje jav-nega naročila za dobavo zdravil javnim lekarniškim zavodom.
Naročnik, Lekarniška zbornica Slovenije, je med pogoji za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti v svoji razpisni dokumentaciji med drugim določil tudi, da mora ponudnik kot referenco izkazati, da je v preteklih treh letih sodeloval pri postopku oddaje javnega naročila za dobavo zdravil s področja lekarniške ali zdravstvene dejavnosti (kar je predmet bodočega javnega naročila).
Upoštevajoč načela javnega naročanja – zlasti načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena Zakona o javnem naročanju (»ZJN-3«) in načelo sorazmernosti iz 8. ter 76. člena ZJN-3 – je DKOM v tem sklepu poudaril, da morajo biti vsebinske zahteve naročnika določene tako, da so posamezni referenčni kriteriji sorazmerni in povezani s predmetom naročila.
Na tej pravni podlagi je DKOM pričakovano odločil, da je referenčna zahteva povezana s predmetom javnega naročila, saj je predmet zadevnega javnega naročila svetovanje v postopku oddaje javnega naročila, katerega predmet je dobava zdravil za javne lekarniške zavode. Hkrati pa je DKOM tudi odločil, da takšna referenčna zahteva presega to, kar je razumno nujno za dosego cilja – zagotovitev, da bo javno naročilo izvedel usposobljen in izkušen subjekt. DKOM je v obrazložitvi zapisal, da kompleksen in obsežen bodoči predmet javnega naročila ter specifično in posebej pravno regulirano področje sama po sebi še ne omogočata sklepanja, da ponudnik, ki še ni sodeloval pri izvedbi javnega naročila nakupa zdravil (je pa sodeloval pri izvedbah javnih naročil z drugim predmetom pogodbe), ni usposobljen za svetovanje pri izvedbi tega javnega naročila.
Predmetni sklep tako v določeni meri nakazuje, kdaj se določena referenca šteje za neso-razmerno s predmetom javnega naročila. Odločitev DKOM je zelo kazuistična in ne podaja podrobnejših meril oziroma predpostavk, ki bi morale biti izpolnjene, da bi se zahtevana referenca štela za zakonito. Je pa DKOM z načinom svoje argumentacije, po našem razumevanju, vseeno pojasnil, da je v vsakem konkretnem primeru treba presoditi: (i) ali ima naročnik za zahtevano izkazovanje referenc (in s tem posledično za razlikovanje med gospodarskimi subjekti, ki določene reference izkazujejo, in druge, ki teh referenc ne izkazujejo) objektivno utemeljene in opravičljive razloge, povezane s predmetom javnega naročila, in (ii) ali ni takšna zahteva preveč omejujoča. V vsakem posamičnem primeru bo tako treba presojati, ali je zahtevana referenca res nujna za izvedbo konkretnega javnega naročila.
Avtor: Matevž Klobučar, odvetnik
