Kakšne so posledice izrečenih sankcij Inšpektorata za delo za delodajalce?

Inšpektorat za delo RS (IRSD) delodajalcem vedno pogosteje izdaja sankcije zaradi prekrškov v zvezi z delom in zaposlovanjem, prekrški, povezanimi z varstvom in zdravjem pri delu, kršitvami delovnopravne zakonodaje in predpisov idr. O tem, kako poteka inšpekcijski postopek pri delodajalcu in katere so najpogosteje zaznane kršitve ter kakšne sankcije lahko IRSD izbere, smo že pisali v septembrski številki. Četudi globe, ki jih za tovrstne kršitve delodajalcem in njihovim odgovornim osebam naloži IRSD, praviloma niso visoke, lahko taka odločitev IRSD vpliva tudi na druga področja dela delodajalca ter povzroči škodljive posledice, ki niso zgolj finančne narave. 

V nadaljevanju zato predstavljamo nekaj najbolj pomembnih in pogostih posledic, ki lahko doletijo delodajalce zaradi prejete pravnomočne odločitve IRSD, s katero je bila ugotovljena kršitev delodajalca. 

Običajno odločbe o prekrških in odrejenih ukrepih IRSD niso javno objavljene, zato praviloma ni večjega tveganja, da bi bil okrnjen ugled delodajalca. Vsekakor pa lahko pravnomočna odločba IRSD z ugotovljeno kršitvijo na strani delodajalca,  v delovnopravnih sporih med delavcem in delodajalcem, kjer so vtoževane smiselno enake kršitve delodajalca, kot jih je presojal že IRSD, prevesi tehtnico na stran delavca. Sodišče sicer po zakonu ni dolžno upoštevati pravnomočne odločitve IRSD o ugotovljeni kršitvi delovnopravne in druge zakonodaje, prav tako ni nujno, da bo sodišče zavzelo enako stališče kot IRSD. Kljub temu pa se sodišča v praksi večkrat sklicujejo tudi na tovrstne ugotovljene kršitve s strani IRSD, predvsem kot dodaten dokaz, da je delodajalec kršil delovnopravno zakonodajo. 

Kršitev delodajalca lahko predstavlja tudi kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 s spremembami n dopolnitvami, »KZ-1«), če so za to kaznivo dejanje izpolnjeni vsi zakonski znaki (tj. da delodajalec ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, prenehanju delovnega razmerja, plači idr. ter je s tem prikrajšal enega ali več delavcev za pravice iz delovnega razmerja). V takih primerih IRSD ne izda odločbe o prekršku, ampak vloži neposredno kazensko ovadbo zoper delodajalca in pri delodajalcu odgovorno osebo. Za tako kaznivo dejanje je za odgovorno osebo pri delodajalcu predvidena kazen zapora do treh let in denarna kazen. Kazni so lahko celo višje, če gre za kršitev pravic 20 delavcev ali več ali če gre za dolgotrajnejše kršitve. Poleg odgovorne osebe pri delodajalcu se lahko za to kaznivo dejanje v skladu z Zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (Uradni list RS, št. 98/04 z dopolnitvami in spremembami, »ZOPOKD«) kaznuje tudi delodajalec kot pravna oseba, in sicer z denarno kaznijo oziroma z odvzemom premoženja delodajalca. 

Pravnomočne odločbe IRSD o prekrških delodajalca vplivajo tudi na možnosti delodajalca, da sodeluje na javnih razpisih, saj veliko javnih razpisov zahteva »čisto kartoteko« delodajalca, enako je namreč predvideval že Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18, »ZJN-3«). ZJN-3 je v 67.a členu določal, da se iz postopka izključi delodajalca, če je bila delodajalcu v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudbe v sklopu javnega naročila s pravnomočno odločbo ali več odločbami izrečena globa za prekršek za vsaj dve kršitvi, in sicer v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava (kljub obstoju elementov delovnega razmerja) ali v zvezi z zaposlovanjem na črno (tj. ne za vsak prekršek). Uporaba navedenega določila ZJN-3 je bila s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-180/19-17 začasno zadržana do končne odločitve Ustavnega sodišča RS (ki v času priprave predmetnega prispevka še ni bila sprejeta). Do končne odločitve pa velja, da lahko gospodarski subjekt naročniku predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev (npr. plačilo ali zaveza plačati nadomestilo za vso škodo, povzročeno s kršitvami, aktivno sodelovanje s preiskovalnimi organi za celotno razjasnitev dejstev in okoliščin ter sprejetje konkretnih tehničnih, organizacijskih in kadrovskih ukrepov, ustreznih za preprečitev nadaljnjih kršitev itn.); odločitev o (ne)izključitvi ponudnika nato sprejme naročnik sam.

Podobne omejitve so predvidene tudi za postopke pridobivanja dovoljenj za delo tujcev in posledično za zaposlovanje tujcev, pravnomočna odločba IRSD o ugotovljeni kršitvi delodajalca pa lahko vpliva tudi na že pridobljena dovoljenja. Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 1/18, »ZZSDT«) namreč določa, da Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) v času veljavnosti enotnega dovoljenja za prebivanje in delo (enotno dovoljenje) ali modre karte EU umakne svoje soglasje (ki je temeljni pogoj za pridobitev enotnega dovoljenja in modre karte EU), če je v zvezi z delom tujca s takim dovoljenjem delodajalcu pravnomočno izrečena (i) globa s prepovedjo zaposlovanja in dela tujcev, (ii) globa zaradi zagotavljanja dela v nasprotju s pogoji in elementi zaposlitve, navedenimi v prošnji za pridobitev tega dovoljenja itn. Enako lahko ZRSZ razveljavi tudi dovoljenje za sezonsko delo, če je bila delodajalcu pravnomočno izrečena (i) globa zaradi zagotavljanja dela v nasprotju s pogoji in elementi zaposlitve, navedenimi v prošnji za pridobitev tega dovoljenja, (ii) globa zaradi omogočanja dela posamezniku, s katerim ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, civilna pogodba idr., (iii) globa zaradi opravljanja dela posameznika pri delodajalcu s civilnopravno pogodbo kljub temu, da obstajajo elementi iz delovnega razmerja itn. 

ZZSDT dodatno določa tudi prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev v primeru, da je delodajalcu pravnomočno izrečena globa s strani IRSD, pri čemer je trajanje te prepovedi odvisno od narave in teže prekrška, kot to določa 42. člen ZZSDT, in sicer od enega leta pa vse do pet let od pravnomočnosti odločbe (npr. za nezakonito zaposlovanje državljana iz tretje države). 

Dodatno posledico v primeru pravnomočne odločbe o ugotovljeni kršitvi s strani delodajalca določa tudi Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 z dopolnitvami in spremembami, »ZUTD«), četudi zgolj za tiste delodajalce, ki želijo začeti z opravljanjem dejavnosti za zagotavljanje dela drugemu uporabniku (t. i. agencije za zaposlovanje). Z opravljanjem te dejavnosti namreč ne more začeti tisti delodajalec, ki mu je bila v zadnjih dveh letih (od vložitve vloge za presojo izpolnjevanja pogojev na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) pravnomočno izrečena globa zaradi kršitve predpisov iz delovnih razmerij, zaposlovanja in dela tujcev, varnosti in zdravja pri delu, zaposlovanja na črno in zaradi kršitev predpisov iz trga dela.

Nazadnje pa velja omeniti, da lahko posledice pravnomočne odločitve IRSD, s katero je ugotovljen prekršek delodajalca ali odgovorne osebe pri delodajalcu, vplivajo tudi na nadaljnje možnosti ustanovitve nove družbe ali pridobitve statusa družbenika v skladu z 10.a členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 s spremembami in dopolnitvami, »ZGD-1«). ZGD-1 namreč ustanovitev družbe (ali podjetnika) in pridobitev statusa družbenika med drugim onemogoča tisti osebi (pravni ali fizični), ki je bila (i) pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost (in je še vpisana v kazensko evidenco) oziroma ji je bila (ii) v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo IRSD vsaj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo ali zaposlovanjem na črno. Odgovorna oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper delovno razmerje, pa v obdobju petih let od pravnomočnosti sodbe in dveh let po prestani kazni zapora ne sme postati član organa vodenja ali nadzora gospodarske družbe. 

Delodajalcem zato svetujemo, da svoje obveznosti, kot jim jih veleva delovnopravna zakonodaja ter drugi predpisi s področja dela, vključno s kolektivnimi pogodbami, ki delodajalca zavezujejo, dosledno spoštujejo, delovni proces pa ustrezno organizirajo na način, da so predpisi spoštovani ter si v primeru dvoma predhodno poiščejo ustreznega pravnega svetovalca, ki jim bo v pomoč pri razumevanju posameznih zahtev in obveznosti. 

Glede na ravnanja, ki jih ima IRSD pod drobnogledom je namreč pomembno, da delodajalci ustrezno vodijo vse zakonsko obvezne evidence, da delavcem zagotavljajo zadostno mero dnevnih in tedenskih počitkov, da delavcem pravilno odrejajo nadure in jih ustrezno izplačujejo oziroma omogočijo njihovo koriščenje, da delodajalci pravilno izpeljejo postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem oziroma disciplinske postopke, da delodajalci ustrezno in redno izplačujejo plačo in prispevke ipd.