Kako do poplačila terjatev tujih dolžnikov?
Na ravni Evropske unije (z izjemo Danske) je poplačilo nespornih denarnih terjatev (na primer zapadlih računov) omogočeno s pomočjo izdaje evropskega plačilnega naloga. Slednjega opredeljuje Uredba Sveta (ES) št. 1896/2006 z 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (Uredba EPN).
Uredba EPN omogoča izterjavo nespornih že zapadlih denarnih zahtevkov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi poenotenega postopka, ki je voden s pomočjo standardnih obrazcev. Sodišče po vložitvi predloga na ustreznem obrazcu preuči zahtevek in v roku 30 dni izda evropski plačilni nalog. Glede na višino terjatve je treba tudi plačati ustrezno sodno takso. Ko je evropski plačilni nalog vročen dolžniku, ima možnost v roku 30 dni zoper evropski plačilni nalog podati ugovor. Če dolžnik vloži ugovor, je nadaljnji postopek odvisen od izbire upnika, ki je lahko na obrazcu označil, kako naj se postopek nadaljuje v primeru podaje ugovora. Upnik lahko izbira med naslednjimi možnostmi: i) postopek se nadaljuje pred nacionalnim sodiščem; ii) postopek se nadaljuje v skladu z evropskim postopkom za spore majhne vrednosti ali iii) postopek se zaključi. Možno je tudi, da dolžnik ne vloži ugovora, kar pomeni, da evropski plačilni nalog postane izvršljiv ter se preveden nato pošlje v državo članico izvršitve, ki v skladu s svojim nacionalnim pravom evropski plačilni nalog tudi izvrši.
V primeru, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom, le-tega lahko izvrši v kateri izmed držav članic (razen Danski), in sicer na podlagi evropskega naloga za izvršbo za nesporne zahtevke, ki ga ureja Uredba (ES) št. 805/2004 z 21. aprila 2004 (Uredba ENI).
Uredba ENI je bila sprejeta z namenom omogočiti minimalne standarde za prost pretok sodb, sodnih poravnav in javnih listin, brez dodatnih nepotrebnih postopkov. Postopek po Uredbi ENI je uporaben na primer tudi pri izvršitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v tujini, če ima dolžnik premoženje v tujini. A kot izpostavljeno, se uporablja le za nesporne zahtevke, kar pomeni, da mora biti, med drugim, izpolnjen eden izmed pogojev: i) dolžnik se je izrecno strinjal z zahtevkom s pripoznanjem ali s poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila sklenjena pred sodiščem med postopkom; ii) dolžnik zahtevku med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal v skladu z ustreznimi postopkovnimi pravili; iii) dolžnik ni bil navzoč ali zastopan na obravnavi sodišča glede navedenega zahtevka po tem, ko je na začetku ugovarjal zahtevku med sodnim postopkom, če tako ravnanje pomeni tiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedel upnik ali iv) dolžnik se je izrecno strinjal z zahtevkom v javni listini. Če izvršilni naslov ne izpolnjuje pogojev, navedenih v Uredbi ENI, pa je za izvršitev izvršilnega naslova v tujini možno uporabiti določila Uredbe (EU) št. 1215/2012 z 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (BU I).
Uredba BU I določa, da je tuja sodna odločba izvršljiva v drugih državah članicah, brez potrebe po razglasitvi izvršljivosti v posebnem postopku. Pri izvršitvi je treba predložiti izvod sodne odločbe in potrdilo iz priloge BU I, ki ga izda sodišče v državi izvora sodne odločbe. Možna je tudi zavrnitev priznanja sodne odločbe, ki jo lahko predlaga katerakoli zainteresirana oseba (po navadi predvsem dolžnik), če so izpolnjeni nekateri pogoji (na primer, če je priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom države izvršitve).
Avtorica: Tina Marciuš Ravnikar, odvetniška pripravnica
