Kaj prinašajo spremembe zakona o minimalni plači?
V letu 2018 je prišlo do 4,7-odstotnega povišanja bruto zneska minimalne plače v Republiki Sloveniji, ki je znašal 842,70 EUR bruto. Spremembe Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18, »ZMinP«) prag minimalne plače še dodatno zvišujejo, saj znaša po novem minimalna plača za (i) delo, opravljeno od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019, 886,63 EUR bruto, (ii) za delo, ki bo opravljeno od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 pa bo minimalna plača znašala 940,58 EUR bruto.
Spremembe v zvezi z višino minimalne plače se bodo postopoma uveljavljale vse do leta 2020. Novela zakona namreč dodatno zvišanje predvideva še 1. januarja 2020, ko se bo minimalna plača povišala na 700 EUR neto. Predvideno pa je še, da bodo morali iz minimalne plače s 1. januarjem 2020 izvzeti tudi dodatke za delovno dobo, težje razmere dela ter delovno in poslovno uspešnost.
Verjetno največja sprememba se obeta od 1. januarja 2021 dalje, ko bo višina minimalne plače določena kot seštevek zneska minimalnih življenjskih stroškov (v Sloveniji), povišanih za 20%, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za delavca. Višino minimalne plače bo v tem primeru določil minister za delo.
Četudi se je prag minimalne plače s 1. januarjem 2019 dejansko zvišal zgolj za 44 EUR bruto, je sprememba ZMinP med delodajalci in združenji delodajalcev že ob prvi predstavitvi predloga sprememb povzročila pravo morje negativnih odzivov. Delodajalci so tako konec novembra 2018 na Vlado RS naslovili odprto pismo, s katerim so želeli opozoriti na glavne težave, ki bi jih prinesle spremembe ZMinP.
Med glavnimi pomisleki delodajalcev je dejstvo, da nova opredelitev minimalne plače po njihovem mnenju prinaša enormen dvig plač, saj se iz minimalnega zneska plače izločajo vsi dodatki, deli plače za delovno in poslovno uspešnost ipd. Prav tako naj bi spremembe povzročile, da se bodo v posameznih kolektivnih pogodbah določeni tarifni razredi združili v enega, kar bi lahko povzročilo, da bi določeni zaposleni na zahtevnejših delovnih mestih prejemali enako oziroma celo manjše plačilo za delo kot zaposleni na manj zahtevnih delovnih mestih. Težavo po mnenju delodajalcev predstavlja tudi okoliščina, da bo odločanje o točni višini minimalne plače od leta 2021 dalje v rokah vsakokratne vladajoče politične opcije.
Državni zbor je kljub odprtemu pismu delodajalcev spremembe ZMinP vseeno sprejel, zakon pa je v veljavi od 25. decembra 2018 dalje. Kakšne bodo konkretne posledice v gospodarstvu, bo moč videti šele s časom.
