Kaj prinaša Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 na delovnopravnem področju?

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (»ZIUOOPE« oziroma »tretji koronazakon«) se uporablja od 1. junija 2020 dalje.

Na delovnopravnem področju sta ključna ukrepa po novem zakonu (i) možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ter možnost delodajalca da pridobi državno subvencijo za čas, ko je delavec na (delnem) čakanju na delo in (ii) podaljšanje ukrepa subvencioniranja nadomestila za delo za tiste delavce, ki jim delodajalec iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela niti za krajši delovni čas. 

Ključni ukrep, ki ga na področju delovnega prava uvaja tretji koronazakon, je prav gotovo pravica delodajalca, da tistim delavcem, katerim iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za polni delovni čas, marveč zgolj delo za najmanj polovični delovni čas (tj. najmanj 20 ur tedensko v primeru skrajšanega delovnega časa), odredi delo s skrajšanim delovnim časom. Takšni delavci bodo dolžni delo opravljati s krajšim delovnim časom od polnega, za preostali čas pa bodo napoteni na čakanje na delo iz poslovnih razlogov. 

Delodajalci se bodo lahko navedenega ukrepa posluževali v času od 1. junija do 31. decembra 2020. Delodajalec ta ukrep uveljavi enostransko, tj. tako, da delavcu izda ustrezno odredbo oz. pisno napotilo, ki mora vsebovati vse podatke, ki jih določa 4. odstavek 14. člena ZIUOOPE.  

Iz besedila zakona izhaja, da naj bi se delodajalec tega ukrepa poslužil pri delavcih, katerim za najmanj 10% njihovega delovnega časa (oz. 5 ur tedensko) ne more zagotavljati dela. Sami ne vidimo ovir, da se delodajalec tega ukrepa ne bi smel poslužiti tudi v primeru delavcev, katerim npr. lahko zagotavlja 36 ur dela tedensko, vendar za takšne delavce delodajalec v nobenem primeru ne bo mogel uveljavljati pravice do delne subvencije izplačanega nadomestila plače, saj iz zakona izhaja, da lahko delodajalec za subvencijo zaprosi zgolj za tiste delavce, katerih skrajšani delovni čas traja največ 35 ur tedensko. V nobenem primeru pa delodajalec skrajšanega delovnega časa ne sme odrediti delavcem v času odpovednega roka (ne glede na odpovedni razlog). 

ZIUOOPE določa tudi pogoje, pod katerimi bo delodajalec lahko zaprosil za delno povračilo izplačanega nadomestila za čas, ko delavec čaka na delo (tj. subvencijo). Pravico do subvencije tako lahko uveljavlja delodajalec (pravna ali fizična oseba), ki je bil v Poslovni register Slovenije (PIRS) vpisan pred 13. marcem 2020 in ki ocenjuje, da najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela. Nadalje se skrajšani delovni čas lahko odredi zgolj delavcem, ki so zaposleni za polni delovni čas. Tudi ta zakon iz kroga prejemnikov pomoči izključuje delodajalce, ki so neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS oz. proračuna občine in ki so v letu 2019 iz javnih virov ustvarili več kot 50% vseh svojih prihodkov. 

Pred sprejemom odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom, se mora delodajalec o načrtovanem ukrepu posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata ni, pa s svetom delavcev ter pridobiti njihovo pisno mnenje. Če pri delodajalcu ni ne sindikata, niti sveta delavcev, mora delodajalec delavce pred sprejemom odločitve (o bodoči odločitvi) obvestiti na pri delodajalcu običajen način (npr. z objavo na oglasni deski, na intranetu, na skupnem sestanku, po e-pošti ipd.). V primeru, če se spremenijo (bistvene) okoliščine dela s skrajšanim delovnim časom, zakon od delodajalca zahteva izvedbo novega posvetovanja s sindikati oz. predstavniki delavcev.  

Delavec ima v obdobju odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas (razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom). Za čas, ko bodo dejansko delali, bodo delavci imeli pravico do (sorazmernega dela) plače in povračila (sorazmernega dela) stroškov dela, za preostali čas pa bodo upravičeni do nadomestila plače v višini 80% osnove iz 7. odstavka 137. člena ZDR-1. Nadalje se tudi pravica do dnevnega odmora prilagodi dejanski delovni obveznosti delavca, prav tako pa ima delavec obveznost, da na zahtevo delodajalca delo opravlja s polnim delovnim časom. 

Za čas, ko je delavec upravičeno odsoten z dela (npr. bolniški stalež ali koriščenje letnega dopusta), mu pripada nadomestilo plače glede na plačo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za polni delovni čas (torej se za ta čas ne more uveljavljati subvencije oziroma se subvencija sorazmerno zmanjša). 

Delodajalec mora delavcu odrediti delo s skrajšanim delovnim časom v obliki pisnega napotila, s katerim določi obseg skrajšanega delovnega časa (ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa), čas trajanja ukrepa, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa (ob upoštevanju veljavne pogodbe o zaposlitvi), čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da naj delo ponovno začne opravljati s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače.

Pravico do delnega subvencioniranja izplačanega nadomestila bo delodajalec (lahko) uveljavljal pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) in sicer z vlogo, kateri bo moral priložiti dokazilo o tem, da je bil v PIRS vpisan pred 13. marcem 2020 in lastno izjavo, da ocenjuje, da najmanj 10% svojih zaposlenih ne more zagotavljati najmanj 90% dela na mesečni ravni. Poenostavljeno povedano: delodajalec, ki ima 10 zaposlenih za polni delovni čas, bo moral dokazati, da enemu izmed njih v povprečju ne more zagotoviti več kot 35 ur dela na teden. Vlogo za uveljavljanje subvencije mora delodajalec vložiti najkasneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. 

Delodajalec bo moral vlogi priložiti tudi izjavo, s katero se bo zavezal, da v času prejemanja subvencije in še en mesec po tem, ne bo kršil prepovedi odpuščanja tistih zaposlenih, za katere je prejel subvencijo ter da v tem času ne bo odpovedal pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev (razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020). Delodajalec bo moral podati tudi soglasje k objavi podatkov o prejemu subvencije na spletni strani ZRSZ.

ZRSZ naj bi o vlogi delodajalca odločil v roku 15 dni od dne prejema popolne vloge. Če bo vlogi delodajalca ugodeno, bo z ZRSZ sklenil pogodbo o subvencioniranju, ki bo urejala predmet, višino in način izplačila subvencije, pogoje in način vračila subvencije, čas prejemanja subvencije, spremljanje, poročanje, sankcije za kršitve ter nadzor nad izvajanjem ukrepa.

Subvencija se uveljavlja in izplačuje mesečno, za pretekli mesec in sicer vse dokler delodajalec izpolnjuje prej navedene pogoje, kar bo dokazoval z vsakokratno pisno izjavo (v vsakem primeru pa najdlje do 31. decembra 2020). 

Zakon določa subvencije v naslednjih višinah:

– 448,00 EUR na delavca, kateremu delodajalec zagotavlja od 20 do 24 ur dela tedensko;

– 336,00 EUR na delavca, kateremu delodajalec zagotavlja od 25 do 29 ur dela tedensko;

– 224,00 EUR na delavca, kateremu delodajalec zagotavlja od 30 do 34 ur dela tedensko in 

– 112,00 EUR na delavca, kateremu delodajalec zagotavlja 35 ur dela tedensko.    

Subvencija se delodajalcu izplačuje mesečno (v sorazmernem deležu ali v celoti), za pretekli mesec.

Delodajalec bo moral v obdobju prejemanja subvencije delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače. Poleg prepovedi odpuščanja, ki smo jo omenili že zgoraj, delodajalec v obdobju prejemanja subvencije tudi ne bo smel odrejati nadurnega dela ter neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če bo to delo lahko opravil z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom. 

Delodajalec bo nadalje dolžan voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca (ki mu je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom) na način, da bo razviden dejanski prihod in odhod delavca iz dela in najkasneje v roku treh delovnih dni od odreditve sporočiti ZRSZ, da je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom po tem zakonu. 

Če bo delodajalec ravnal v nasprotju z obveznostmi iz prejšnjih dveh odstavkov, bo moral v celoti vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Obveznost vračila sredstev delodajalca nastane tudi v primeru, če delodajalec (ki prejema ali je prejemal subvencijo) sproži postopek (lastne) likvidacije po ZGD-1 v obdobju prejemanja sredstev ali v določenem roku po prenehanju prejemanja subvencije (če je subvencije prejemal npr. šest mesecev, še nadaljnjih šest mesecev ne bo smel sprožiti postopka likvidacije. 

Tudi za ta ukrep (tj. za subvencioniranje delnega čakanja na delo) pa velja prepoved izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020 (v tem primeru mora delodajalec tudi seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije). Tudi v primeru kršitve katere od teh prepovedi, bo moral delodajalec vsa prejeta sredstva vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.   

Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, ki jih določa ZIUOOPE (kar pomeni, da vsota subvencije za posameznega delavca v nobenem primeru ne sme preseči zgoraj navedenih zneskov), dodatno pa tudi za te ukrepe veljajo omejitve, ki jih določa Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19, o katerih smo podrobneje pisali v enem od naših prejšnjih člankov. 

Ne glede na prvotne napovedi Vlade RS, da naj bi ta ukrep – tj. povračilo nadomestila plače delavcem, ki jim delodajalec zaradi epidemije začasno ne more zagotavljati dela – veljal zgolj za delodajalce, ki delajo na področju turizma in gostinstva, je ZIUOOPE veljavnost tega (mestoma malenkost spremenjenega) ukrepa »podaljšal« za vse delodajalce in sicer za čas do 30. 6. 2020. Delodajalci lahko delavce napotijo na čakanje na delo po tem zakonu zgolj za mesec junij 2020 (v času od 13. marca do 31. maja 2020 so veljale določbe ZIUZEOP), kar pomeni, da bi – vsaj po našem razumevanju – v zvezi s tem morali sprejeti nove sklepe, s katerimi se odredi čakanje na delo za ta čas. 

Do uveljavljanja državne pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po lastni oceni prihodki (to so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, in nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo) v primerjavi z letom 2019 v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 %. Zakon ureja tudi podrobnejša merila za tiste delodajalce, ki v letu 2019 (še) niso poslovali ali ki so poslovali zgolj del leta 2019. Če se bo ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ugotovilo, da pogoji niso izpolnjeni, bo moral prejemnik naknadno vrniti prejeta sredstva. Zakon iz kroga upravičencev do subvencij izključuje tudi nekatere druge delodajalce (pri čemer povečini sledi omejitvam, ki jih je določal že ZIUZEOP oz. t.i. drugi koronazakon). 

Delavec ima v času trajanja tega ukrepa vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja (razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom), ter tudi obveznost (in ne sporno pravico, ki jo je omenjal ZIUZEOP), da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu (o čemer mora delodajalec predhodno obvestiti ZRSZ). 

Delodajalec mora delavca pisno napotiti na začasno čakanje na delo in v odredbi oz. pisnem napotilu določiti čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se naj predčasno vrne na delo in višino nadomestila plače. Višina nadomestila plače znaša 80% osnove iz 7. odstavka 137. člena ZDR-1, pri čemer nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače (940,28 EUR) v Republiki Sloveniji. 

Za tako izplačano nadomestilo plače, bo delodajalec lahko zaprosil za subvencijo oz. delno povračilo plače, katerega višina pa v nobenem primeru ne bo smela presegati višine najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v Zakonu o urejanju trga dela (tj. 892,50 EUR), kar vključuje nadomestilo plače in vse prispevke za socialna zavarovanja. Nadalje bo ZRSZ delodajalcu v vsakem primeru povrnil največ 80% izplačanega nadomestila. Omenimo naj še, da za prejemnike sredstev iz javnih virov veljajo še določene dodatne omejitve glede višine subvencije. 

Delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu pri ZRSZ, z vlogo v elektronski obliki, ki jo mora vložiti v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, v vsakem primeru pa najkasneje do 30. junija 2020. Vlogi mora priložiti lastno izjavo o upadu prihodkov in dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Do povračila izplačanih nadomestil plač ni upravičen delodajalec, ki je v zamudi s plačilom obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti ali delodajalec, ki je v postopku stečaja. ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh, s sklepom, povračilo pa se delodajalcu izplača po tem, ko bo ta že izplačal nadomestila plač delavcem. 

V obdobju prejemanja povračil izplačanih nadomestil plač, mora delodajalec delavcem (pravočasno in v celoti) izplačati nadomestilo plače, prav tako pa v tem času ne sme odrejati nadurnega dela, če bi to delo lahko opravil z delavci na začasnem čakanju na delo. Če se delodajalec odloči delavca (za do 7 dni mesečno) pozvati nazaj na delo, mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ. 

Če delodajalec ravna v nasprotju z obveznostmi iz prejšnjega odstavka, mora prejeta sredstva vrniti v enkratni višini. V času prejemanja nadomestila plače delodajalec ne sme odpustiti delavca (za katerega je prejel subvencijo) in je dolžan vrniti prejeta sredstva v celoti, če začne postopke likvidacije po ZGD-1, v obdobju prejemanja sredstev in v enem mesecu po koncu prejemanja sredstev (oz. v obdobju, ki je enako obdobju ko je prejemal subvencijo).

Zakon vsebuje tudi kazenske določbe, ki predvidevajo visoke kazni za nekatere kršitve obveznosti, zaradi česar delodajalcem svetujemo še dodatno pozornost pri morebitnem izvajanju opisanih ukrepov. 

Nenazadnje dodajamo, da zakon ureja tudi prenehanje veljavnosti določb / členov Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP – »prvi koronazakon«), ki urejajo delno povračilo nadomestila plače in za katere se je predhodno predvidevalo, da bodo po 31. maju 2020 ponovno stopile v veljavo. 

Za preostale novosti priporočamo, da spremljate našo spletno stran ali pa se prijavite na novičke s klikom na to povezavo.