Kaj prinaša Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov?

Danes, 20. marca 2020, je Državni zbor sprejel predlog Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (»ZIUPPP«) ki naj bi delodajalcem (in posredno tudi delavcem) z interventnimi ukrepi pomagal pri lajšanju posledic epidemije z nalezljivo boleznijo SARS-CoV-2 (COVID-19), poznano tudi kot koronavirus. 

Načrtovano je, da bo ZIUPPP v Uradnem listu objavljen v začetku prihodnjega tedna, veljati pa bo začel en dan po objavi. 

Ključni ukrepi, ki jih ureja ZIUPPP so (i) povračilo dela nadomestila plače za tiste delavce, ki jim delodajalec zaradi koronavirusa začasno ne more zagotavljati dela in jim je zato odredil čakanje na delo, (ii) povračilo celotnega nadomestila plače delodajalcu za tiste delavce, ki sicer niso v bolniškem staležu, a jim je bila zaradi preprečitve širjenja koronavirusa odrejena karantena in (iii) odlog plačila prispevkov socialne varnosti, ki zapadejo v plačilo v aprila, maja in junija za samozaposlene osebe, do 31. marca 2022. Dodaten ukrep, ki ga predvideva ZIUPPP je tudi ta, da se referenčno obdobje pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa za leto 2020, ne glede na določbe sedmega odstavka 148. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), podaljšuje na 12 mesecev – za delodajalce, za katere že kolektivna pogodba na ravni dejavnosti predvideva tako daljše referenčno obdobje, ni sprememb.

Pravica do povračila nadomestila pomeni, da bodo morali delodajalci nadomestilo plače najprej izplačati iz lastnih sredstev, šele nato pa bodo prejeli delno (ali celotno v primeru delavcev v karanteni) povračilo le-tega od države in sicer najkasneje zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače (tj. povračilo dela nadomestila plače za mesec april, bo delodajalec prejel do konca junija). 

Največji vpliv na poslovanje večjih podjetij bo gotovo imel prvi ukrep, tj. subvencioniranje dela nadomestila plače za vse tiste delavce, ki jim delodajalec zaradi koronavirusa začasno ne more zagotavljati dela. Zakon s tem ukrepom zasleduje cilj ohranitve zaposlitve tovrstnih delavcev. Upoštevati je potrebno, da bodo do subvencije upravičeni zgolj tisti delodajalci, ki bodo najmanj 30% vseh delavcev hkrati napotili na čakanje na delo zaradi posledic virusa (in ne iz kateregakoli drugega razloga) in ki bodo pri tem upoštevali pogoje in postopek, ki jih določa ZIUPPP za pridobitev pravice do subvencije. 

Delavci, ki jim delodajalec zaradi posledic virusa (na njegovo poslovanje) začasno odredi čakanje na delo, so v času čakanja na delo upravičeni do nadomestila v višini 80% osnove, tj. 80% povprečne (in ne osnovne!) mesečne plače za polni delovni čas, ki jo je delavec prejemal v zadnjih treh mesecih pred odreditvijo čakanja na delo. Gre za osnovo, ki jo za primer čakanja na delo iz poslovnih razlogov že sedaj določa 138. člen ZDR-1, pri čemer pa bo na podlagi ZIUPPP 40% nadomestila (oz. 32% osnove), vendar hkrati ne več kot 892,50 EUR bruto, subvencionirala država. Ta ukrep bo torej za delodajalca ugodnejši, kot če bi moral delavcu kriti nadomestilo plače zaradi višje sile, kjer delavcu pripada 50% osnove a hkrati najmanj 70% minimalne plače, tj. najmanj cca. 658 EUR bruto. 

Delodajalci do povračila dela nadomestila plače ne bodo upravičeni samodejno, marveč bodo morali v roku 8 dni od dne, ko so delavcem odredili čakanje na delo, pri ZRSZ vložiti (elektronsko ali pisno) vlogo s katero bodo uveljavljali pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače. O vlogi bo odločeno v upravnem postopku, v primeru pozitivne odločitve pa bo med ZRSZ in delodajalcem sklenjena ustrezna pogodba. Vsak delodajalec bo lahko zgolj enkrat uveljavljal pravico do opisanega nadomestila.

Tisti delodajalci, ki so delavcem odredili čakanje že pred uveljavitvijo ZIUPPP, morajo vlogo oddati v roku 8 dni od uveljavitve zakona, pri čemer pa bodo do povračila dela nadomestila upravičeni zgolj za obdobje od uveljavitve zakona dalje, za obdobje do uveljavitve zakona pa bo delodajalec 80% nadomestilo v celoti kril sam. 

Delodajalec sme delavcu odrediti čakanje na delo po ZIUPPP za največ tri mesece, pri čemer ima pravico, da ga kadarkoli (predčasno ali začasno) pozove nazaj na delo. Če je pri delodajalcu organiziran sindikat, se mora delodajalec pred sprejemom odločitve posvetovati s sindikatom (oz. s svetom delavcev, če sindikata ni). Če pri delodajalcu ni ne sindikata, niti sveta delavcev, mora delodajalec delavce o napotitvi na čakanje predhodno obvestiti na način, ki je pri delodajalcu običajen (npr. preko oglasne deske, na intranetu, preko službene e-pošte itn.). 

Delodajalec bo moral poleg dokazil, da je na čakanje hkrati napotil najmanj 30% vseh svojih zaposlenih delavcev (izjema so delodajalci, ki zaposlujejo zgolj enega delavca), vlogi predložiti tudi opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic virusa, tj. opis poslovnega razloga, skupaj z oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest delavcev, katerim je odrejeno čakanje na delo. Nadalje bo moral delodajalec vlogi priložiti tudi pisno izjavo s katero se bo zavezal, da bo delovna mesta delavcev, ki so napoteni na začasno čakanje na delo, ohranil najmanj 6 mesecev od dne napotitve na čakanje na delo.

Osnutek zakona predvideva še nekaj dodatnih pogojev in omejitev za vključitev delodajalcev oz. posameznih delavcev v opisani ukrep ter za čas izvajanja ukrepa, kot npr.:

i) pri delavcih, ki delajo z neenakomernim delovnim časom in imajo višek delovnih ur (ali jim je tak presežek ur nastal na podlagi začasne prerazporeditve delovnega časa), bo moral delodajalec pred odreditvijo čakanja na delo najprej poskrbeti za izravnavo viška ur (razen če bo dokazal da to iz objektivnih razlogov ni mogoče);

ii) v ukrep ne bo dopustno vključiti delavcev, ki jim že teče odpovedni rok;

iii) do subvencije niso upravičeni delodajalci, ki imajo v času vložitve vloge status davčnega neplačnika ter tisti delodajalci, ki v zadnjih treh mesecih delavcem niso redno plačevali plač in prispevkov za socialno varnost ter delodajalci, nad katerimi je uveden postopek insolventnosti po ZFPPIPP;

iv) v času trajanja ukrepa delodajalec delavcem, ki bodo delali, ne bo smel odrejati nadur, če bi to delo lahko opravili delavci, ki so na čakanju na delo;

v) v času trajanja ukrepa delodajalec iz poslovnega razloga ne bo smel odpuščati niti tistih delavcev, ki niso vključeni v ukrep;

vi) če delavec v času čakanja na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na drugi podlagi (npr. koriščenje dopusta, bolniški stalež idr.), delodajalec za čas izplačevanja nadomestila na drugi podlagi ni upravičen do delnega povračila, ki ga ureja ZIUPPP. 

Omeniti velja, da bodo delodajalci do prejema odločbe ZRSZ v negotovosti glede tega, ali jim bo pravica do povračila dela nadomestila plače priznana ali ne, pri čemer pa jim ZRSZ te pravice ne sme odreči brez utemeljenih razlogov. 

Pri tem ukrepu gre za individualen ukrep, s katerim država prevzema breme plačevanja nadomestila plače za tiste delavce, ki sicer niso v bolniškem staležu, a jim je bila zaradi koronavirusa odrejena karantena, zaradi katere ne bodo mogli opravljati dela (ne pri delodajalcu, ne na domu). Delavci bodo v času karantene upravičeni do 80% nadomestila plače (tj. enakega nadomestila, kot v primeru čakanja na delo), tudi v tem primeru pa bo moral delodajalec najprej plačati nadomestilo iz lastnih sredstev, preden ga bo dobil v celoti povrnjenega s strani države, na podlagi ustrezne vloge pri ZRSZ. Vlogi bo moral delodajalec predložiti dokazilo pristojnega organa o odrejeni karanteni (konkretnemu delavcu) ter svojo izjavo, da delavec dela ne more opravljati na domu. 

Delodajalec bo do povračila nadomestila upravičen za čas trajanja odsotnosti z dela zaradi karantene, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020. 

Na podlagi javnih pobud, je bil v postopku sprejemanja zakona dodan tudi ta ukrep, ki je namenjen samozaposlenim osebam. ZIUPPP v III. poglavju določa, da imajo samozaposlene osebe, ki opravljajo katerokoli dovoljeno dejavnosti in so v obvezna zavarovanja vključene na podlagi opravljanja te dejavnosti, pravico do odloga plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo aprila, maja in junija 2020. 

Odložene prispevke za navedene tri mesece, bodo morali upravičenci plačati najkasneje do 31. marca 2022. Upravičenci bodo lahko te prispevke plačevali tudi obročno.

i) če izpolnjuje pogoje za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje na kakšni drugi zavarovalni podlagi;

ii) če ima druge zaposlene;

iii) če se v poslovni register ali drug register / evidenco vpiše šele po uveljavitvi ZIUPPP;

iv) če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če znaša vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan 6. april 2020 najmanj 50 EUR;

v) če je do dne uveljavitve ZIUPPP pričel s postopkom prenehanja opravljanja dejavnosti.

Za morebitna dodata vprašanja povezana z ZIUPPP, oddajo vloge na ZRSZ, pripravo zahtevanih dokumentov in drugo, smo vam seveda na voljo!