Kaj prinaša zakon o interventnih ukrepih na področju izvršb in insolvenčnih postopkov?

V nadaljevanju predstavljamo nekaj ukrepov, ki bodo imeli najširši vpliv na področju izvršb in insolvenčnih postopkov.

PODROČJE IZVRŠBE IN OSEBNEGA STEČAJA

Vsi prejemki fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov, izplačani s strani države oz. delodajalca, na podlagi navedenega zakona, bodo izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in iz davčne izvršbe po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), kot tudi iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

i) nadomestila plače delavcev pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela ter nadomestila plače delavcev, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile;

ii) izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene in kmete;

iii) začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve;

iv) enkratni solidarnostni dodatek za upokojence in druge ranljive skupine oseb;

v) finančna pomoč nosilcem in članom kmetije, za namene, da v primeru, če zbolijo zaradi

virusa CoVID-19 in nimajo na razpolago začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva, lahko za čas bolezni najamejo pomoč;

vi) nadomestila za plačila priveza v ribiških pristaniščih imetnikom dovoljenj za gospodarski ribolov.

V izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ in po ZDavP-2, se bo z dnem uveljavitve zakona zadržalo izvrševanje sklepov v (tekočih) izvršbah. Slednje ne bo veljalo za (tekoče in bodoče) izvršbe zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

PODROČJE FINANČNEGA POSLOVANJA PODJETIJ, POSTOPKOV ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEGA PRENEHANJA

Zakon uvaja še dodatno domnevo insolventnosti in sicer bo ne glede na 14. člen ZFPPIPP veljalo – in nasproten dokaz ne bo dovoljen – da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če bo za več kot en mesec zamujal z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe. Domneva insolventnosti bo veljala še štiri mesece po prenehanju ukrepov (kar pomeni, da tudi v tem času delodajalec ne sme zamujati s plačili plač). S slednjim se želi doseči, da delodajalci zagotovijo delavcem plače in prispevke v enem mesecu od prejetja povračil.

Kar se tiče odloga obveznosti poslovodstva, novi zakon določa, da ne glede na 38. člen in prvi odstavek 39. člena, ZFPPIPP poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije CoVID-19. Ukrep se uporablja v času trajanja epidemije CoVID-19 in še tri mesece po prenehanju ukrepov. Organi družbe, bodo insolvenčne predloge morali začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po prenehanju ukrepov.

Odloženo je tudi odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja. Ne glede na 236., 237. in 238. člen ZFPPIPP traja obdobje, za katerega sodišče lahko odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije CoVID-19. Ukrep iz prejšnjega stavka se bo uporabljal v stečajnem postopku na predlog upnika, ki ga vloži najpozneje v dveh mesecih po prenehanju ukrepov. 

Zakon vzpostavlja tudi domnevo, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije CoVID-19, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije CoVID-19 začasno prepove ali bistveno omeji.