Kaj prinaša zadnja novela Zakona o izvršbi in zavarovanju?
ZIZ-L v skladu z Uredbo 1215/2012/EU tako med drugim predvideva ex-lege priznanje sodne odločbe, izdane v drugih državah članicah, ne da bi bilo za priznanje potrebno začeti poseben postopek tj. eksekvaturo, ki tako ni več pogoj za vložitev predloga za izvršbo. (To sicer ne pomeni, da ne bo možno nasprotovati priznanju oziroma izvršitvi tuje sodne odločbe.) Po predlogu bo tako možno predlagati izdajo sklepa, da ni razlogov za zavrnitev priznanja tuje sodne odločbe, kar praktično pomeni, da bo možno predlagati, da se tuja sodna odločba prizna brez kakršnega koli posebnega postopka in je izvršljiva brez razglasitve izvršljivosti, in sicer v skladu s pravili, ki so določena za postopek zavrnitve izvršitve v izvršilnem postopku. V postopku bo tako možno (i) vložiti zahtevo za zavrnitev priznanja, (ii) podati predlog za odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja ali (iii) podati predlog za zavrnitev izvršitve.
V skladu z določbami Uredbe 655/2014/EU pa bo ZIL-L olajšal čezmejno izterjavo dolgov z uvedbo postopka, v okviru katerega bo izdan evropski nalog za zamrznitev bančnih računov. Za čezmejne primere gre takrat, kadar npr. vlogo za izdajo naloga za zamrznitev obravnava slovensko sodišče, bančni račun dolžnika, ki je predmet naloga, pa je v drugi državi članici. ZIZ-L bo urejal neke vrste zavarovalno začasno odredbo za zamrznitev sredstev, s čimer se bo preprečil prenos ali dvig sredstev, ki jih ima dolžnik na bančnem računu v drugi državi članici, če obstaja tveganje, da bi bila kasnejša izvršba ogrožena. S takšnim postopkom bo upnik dobil možnost, da z vlogo na standardiziranem obrazcu pri sodišču pridobi nalog za zamrznitev, na podlagi katerega se bodo lahko blokirala sredstva na dolžnikovem bančnem računu v katerikoli drugi državi članici.
Sodišča bi obe navedeni uredbi morala spoštovati že sedaj, vendar bo v skladu z njihovimi določbami možno postopati šele po implementaciji v zakonu, saj jih doslej v celoti ni bilo možno izvajati.
