Kaj prinaša uvedba elektronskih dražb?

Elektronska izvedba dražbe v izvršilnem postopku bo olajšala, pospešila in poenostavila postopek udeležbe na želeni dražbi, spletni pregled podatkov o predmetih prodaje pa olajšal dostop in prihranil čas pri iskanju želenega predmeta prodaje (tudi s pomočjo iskalnih filtrov, na primer glede na predmet dražbe ali izklicno ceno). Spletna izvedba bo udeležencem omogočila anonimno udeležbo in dostop iz domačega naslonjača, tj. brez nepotrebnih dodatnih stroškov prevoza na fizični kraj opravljanja dražbe. Namen širitve dostopa čim več potencialnim kupcem pa je tudi pomoč upnikom in dolžnikom v samih izvršilnih postopkih, saj več potencialnih kupcev pripomore k večji konkurenci in posledično višji končni ceni predmeta prodaje, to pa k poplačilu odprte obveznosti v višjem znesku.

Trenutno bo omogočeno le izvajanje spletnih dražb za nepremičnine in pravice (na primer poslovni deleži) v izvršilnem postopku (premičnine bo še vedno možno kupovati le z udeležbo na klasičnih dražbah pri sodnih izvršiteljih, prav tako se bodo klasične dražbe izvajale v stečajnih postopkih). Ne glede na to pa je na spletnem mestu SodneDrazbe.si omogočen dostop in pregled tudi predmetov prodaje, ki jih ni možno kupiti prek elektronske dražbe (torej tudi premičnin v izvršilnem postopku), temveč le na klasični dražbi.

Prijava na elektronsko dražbo bo mogoča z uporabo kvalificiranega potrdila ali uporabe smsPASS storitve. V vsakem primeru pa je za prijavo potreben tudi uporabniški račun SI-PASS, ki ga registrirate ob prvi prijavi (gre torej za isti postopek kot pri uporabi portala eUprava).

Po potrjeni prijavi za udeležbo na dražbi za želeni predmet prodaje, bo dražitelj prejel enolični znak, ki mu bo omogočal anonimno sodelovanje na spletni dražbi. Hkrati bo ob prijavi prejel ustrezne informacije glede plačila varščine, ki jo bo (kot do sedaj) treba vplačati tri delovne dni pred dražbo.

Udeleženci dražbe bodo med potekom obveščeni o vsaki novi ponudbi (vidne bodo torej ponudbe drugih udeležencev – seveda anonimno), pri čemer bo spletna dražba vsakokrat podaljšana za dve minuti, če bo kateri izmed dražiteljev dve minuti ali manj pred iztekom dražbe podal novo ponudbo – spletna dražba bo torej trajala, dokler bo obstajal interes udeležencev za podajo ponudb. Spremljanje poteka dražbe bo omogočeno tudi javnosti, torej nedražiteljem, ki pa, če dražbe ne bodo spremljali v celoti, ne bodo mogli zgolj preveriti kakšen je bil končni rezultat oziroma po kakšni ceni je bil predmet dražbe prodan, saj poročilo o draženju javnosti ne bo dostopno (dostopno bo le udeležencem dražbe).

Predkupni upravičenci bodo po izvedeni spletni dražbi pozvani, da se v roku desetih minut izjasnijo ali uveljavljajo svojo pravico in so pripravljeni kupiti predmet prodaje pod istimi pogoji kot najboljši ponudnik. Če bo svojo predkupno pravico uveljavljalo več predkupnih upravičencev, se bo dražba nadaljevala v klasični obliki.

Opisani način draženja bo pripomogel ne le k večji transparentnosti, pač pa tudi k zmanjšanju nezakonitih pritiskov posameznih dražiteljev na druge dražitelje, do katerih je včasih prihajalo ob neposrednih dražbah.

Avtorica: Tina Marciuš Ravnikar, odvetniška pripravnica

Kaj prinaša uvedba elektronskih dražb?

Kaj prinaša uvedba elektronskih dražb?

Prejšnja objavaLastniki nepremičnin morate nujno preveriti, če ste v zemljiško knjigo vpisani s svojim EMŠO

Naslednja objavaKaj prinaša predlagani Zakon o katastru nepremičnin?

Ljudje, predani skupnemu cilju

Stopite v stik

Pisarna v Sloveniji

Pisarna v Avstriji

Bodite obveščeni o izbranih pravnih novostih