Kaj prinaša novi register o dejanskih lastnikih poslovnih subjektov
Novi Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma vzpostavlja register dejanskih lastnikov podjetij, ki bo vzpostavljen do konca leta 2017, ter znižuje mejo sporočanja gotovinskih transakcij.
Register dejanskih lastnikov podjetij bo Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) vzpostavila predvidoma do novembra 2017. Poslovni subjekti (razen samostojnih podjetnikov in enoosebnih d. o. o.) bodo dolžni v register vpisati podatke o svojem dejanskem lastniku oz. lastnikih (in seveda tudi s tem povezane spremembe) najkasneje do januarja 2018, novoustanovljeni subjekti (od novembra 2017 dalje) pa v roku osmih dni od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije. Vse kasnejše spremembe podatkov o dejanskih lastnikih, vpisanih v registru, bo treba vpisovati v roku osmih dni od nastanka takšne spremembe.
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) za dejanske lastnike gospodarskega subjekta šteje vsako (i) fizično osebo, ki je (ne)posredno imetnik poslovnega subjekta in udeležena pri upravljanju ali udeležena v kapitalu ali pa ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta, ter vsako (ii) fizično osebo, ki gospodarskemu subjektu posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi pravico nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve poslovodstva pri odločanju o financiranju in poslovanju.
Kot dejanski lastnik subjekta, v katerem ni možna udeležba pri upravljanju na podlagi poslovnega deleža, delnice ali udeležbe v kapitalu (npr.: društva, zavodi, politične stranke, sindikati, verske skupnosti ipd.), se po zakonu šteje vsaka fizična oseba, ki zastopa takšen subjekt.
Poleg ostalih sprememb je novi zakon med drugim tudi znižal mejo sporočanja gotovinskih transakcij v evidenco Urada RS za preprečevanje pranja denarja, in sicer s 30.000 € na 15.000 €; urad pa je treba o transakciji obvestiti takoj, ko je opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni transakciji, ki predstavlja povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, ali če gre za transakcijo, ki je povezana z državami, ki so uvrščene na seznam visoko tveganih tretjih držav.
