Čeprav je konec leta 2023 stopila v veljavo novela ZFPPIPP-H, je Ministrstvo za pravosodje že začelo pripravljati novo novelo ZFPPIPP-I. V nadaljevanju povzemamo, katere spremembe naj bi prinesla.
Ministrstvo za pravosodje je pripravilo že deveto novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (»ZFPPIPP«). Glavni namen novele ZFPPIPP-I je uresničitev ustavne odločbe št. U-I-414/20-13 s 3. maja 2023 glede neustavnosti devetega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP.
Navedeno stališče je sodišče sprejelo ob zasledovanju cilja, da sta za delovanje postopkov insolventnosti ključna zaupanje v delovanje upraviteljev in objektivna integriteta postopkov. Zakonodajalec je namreč za dosego navedenega cilja določil neizpodbojno zakonsko domnevo vrednostne neprimernosti. Ta je podana v primeru pravnomočne obtožnice zoper upravitelja ali razpisane glavne obravnave v skrajšanem kazenskem postopku, in sicer v zvezi s katerim koli kataloškim kaznivim dejanjem, ne glede na njegovo vrsto, težo in okoliščine. Zakonska domneva tako ni omejena le na primere, ko bi bilo nadaljevanje upraviteljevega dela že na prvi pogled očitno nesprejemljivo (na primer kazniva dejanja v zvezi z zlorabo funkcije upravitelja).
Glede na vse navedeno je Ustavno sodišče presodilo, da koristi izpodbijane ureditve ne pretehtajo nad težo posledic, ki jih ima ureditev za prizadetega upravitelja. Zato je odločilo, da je presojana zakonska ureditev v neskladju s pravico do svobode dela iz prvega odstavka 49. člena Ustave v zvezi s prosto izbiro zaposlitve iz drugega odstavka navedenega člena Ustave.
Predlog spremembe 112. člena ZFPPIPP naj bi prinesel neizpodbojno domnevo, da upravitelj začasno ne more opravljati funkcije upravitelja, če je zoper njega uveden kazenski postopek zaradi:
(i) kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju nalog upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti; ali
(ii) kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, zoper premoženje ali zoper gospodarstvo, ki se preganja po uradni dolžnosti;
in je v tem postopku pravnomočno uvedena preiskava ali je obtožnica postala pravnomočna brez preiskave ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava. V primeru, da bi bil zoper upravitelja uveden kazenski postopek zaradi suma storitve katerega drugega kaznivega dejanja, bo presoja o suspenzu prepuščena ministru, pristojnemu za pravosodje.
Naslednja predlagana sprememba je uveljavitev kontradiktornosti v postopku suspenza, tj. možnosti, da stečajni upravitelj poda svoje mnenje. Spremenil naj bi se tudi šesti odstavek 112. člena ZFPPIPP, in sicer tako, da bi v primeru, ko bi bila potrebna ministrova presoja o zmanjšanem zaupanju v delo stečajnega upravitelja, minister izda odločbo v najkrajšem možnem času po seznanitvi z razlogom (in ne v roku treh dni, kot bo veljalo za »hujše« primere, kjer je suspenz avtomatičen).
Poleg zgornjih sprememb so predlagani še trije manjši posegi v veljavno ureditev:
1. Prvi je povezan z dopolnitvijo opredelitve prednostnih terjatev v 21. členu ZFPPIPP. Z novelo se izrecno določa, da so v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti in v postopkih zaradi insolventnosti prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom tega postopka. Prvi odstavek 221.ab člena ZFPPIPP določa, da se pri postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti smiselno uporabljajo pravila za postopek prisilne poravnave. Ker pa 21. člena ZFPPIPP ni med njimi, je predlagana izrecna vključitev še te določbe. Dopolnitev je predvidena tudi v izogib dilemi, kako sodni postopek zaradi odprave grozeče insolventnosti vpliva na neplačane prispevke, zato bi bili po novem ti prispevki izrecno opredeljeni kot prednostne terjatve.
2. Drugi je črtanje drugega odstavka 390. člena ZFPPIPP, kjer je urejena možnost izterjave določenih prednostnih terjatev v času vodenja postopka osebnega stečaja. Črtanje izhaja iz stališča, da gre za nepotrebno določbo, saj že Zakon o izvršbi in zavarovanju (»ZIZ«) ureja izvzetje določenih prejemkov iz izvršbe oziroma omejitev izvršbe. Prav tako urejajo prejemke, ki so izvzeti iz stečajne mase, določbe ZFPPIPP. Trenutno še veljavna določba omogoča začetek izvršilnih postopkov za določene prednostne terjatve, ki so v stečajnem postopku drugače poplačane prednostno, sklep o odpustu obveznosti pa nanje ne učinkuje. Določba, ki bo črtana, torej omogoča poseg na izvzeto premoženje (npr. minimalni prejemki) ali premoženje, ki je bilo del stečajne mase. To pa ni dovoljeno in so postopki, začeti na tej podlagi, le obremenjevali izvršilna sodišča in stečajne upravitelje.
3. Tretji poseg pa je dopolnitev 413. člena ZFPPIPP, katere cilj je zanesljivejše in učinkovitejše vodenje evidence sklepov o odpustu obveznosti. V postopku osebnega stečaja sodišče, po vložitvi predloga za odpust obveznosti s strani dolžnika, pridobi tudi podatke iz kazenske evidence in evidence iz 413. člena ZFPPIPP, tj. evidence sklepov o odpustu obveznosti. Po trenutni ureditvi se podatki v slednjo vnašajo še ročno, s predlagano spremembo pa se bo vzpostavila pravna podlaga za avtomatsko pridobivanje podatkov o dolžniku na podlagi EMŠO iz centralnega registra prebivalstva ali davčnega registra. Gre za podatke iz tretjega odstavka 17. člena ZFPPIPP (ime in priimek, stalno prebivališče, rojstni datum). Do sedaj so morala sodišča ministrstvo obvestiti o potrebnih podatkih v roku treh delovnih dni.
Novela je še v fazi medresorskega usklajevanja, kar pomeni, da lahko pred sprejemom doživi še preoblikovanje ali druge spremembe.
