Kaj lahko storite, če ste ena izmed 144.496 oseb, ki so ostali brez izbranega osebnega zdravnika družinske medicine?
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (»ZZZS«) je imelo 1. junija 2022 v Sloveniji le 1.970.752 od 2.111.604 zavarovanih oseb izbranega osebnega zdravnika. To pomeni, da je le 93,3 % oseb imelo urejen dostop do javnega zdravstvenega sistema. Osebni zdravnik je namreč vratar, ki omogoča dostop do zdravstvenih storitev na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti ter do nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti z dela. Vrata do javnega zdravstvenega sistema pa se čedalje bolj zapirajo, saj se je v zadnje pol leta število odraslih zavarovanih oseb brez izbranega zdravnika družinske medicine povečalo za 10.765, število mladoletnih zavarovanih oseb brez izbranega zdravnika pediatra pa za 4.082. Skupno je bilo tako na dan 1. decembra 2022 kar 144.496 oseb brez izbranega družinskega zdravnika ali pediatra.
Kaj lahko torej ob opisanem kot posameznik storite, če ste ostali brez izbranega osebnega zdravnika? Upoštevajoč čas in energijo, ki ju imate na voljo, imate trenutno na razpolago štiri možnosti:
1) Greste na urgenco
Če ste z izbiro zdravnika družinske medicine čakali predolgo in ste že zboleli ter zdravstveno storitev potrebujete takoj, je edina možnost, da do zdravstvenih storitev pridete na splošni nujni medicinski pomoči.
Zavarovana oseba lahko namreč brez napotnice uveljavlja nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč. Če pa zaradi pregovorno dolgih čakalnih vrst na ljubljanski urgenci zblaznite, vam javni zdravstveni sistem brez napotnice omogoča tudi pregled in zdravljenje pri specialistu psihiatru.
2) Poiščete si zdravnika družinske medicine, ki še sprejema nove zavarovane osebe
Če si želite osebnega zdravnika izbrati, še preden zbolite in potrebujete njegove zdravstvene storitve, si lahko na spletni strani ZZZS pogledate trikrat mesečno ažurirani seznam vseh ambulant družinske medicine po posameznih območnih enotah ZZZS, kjer so označene ambulante družinske medicine, ki še sprejemajo nove paciente.
Podatki z 20. decembra 2022 kažejo, da je v Ljubljani samo še en zdravnik družinske medicine, zaposlen na Univerzitetnem kliničnem centru, in en zdravnik družinske medicine, zaposlen v Zdravstvenem domu (»ZD«) Ljubljana, ter trije zdravniki družinske medicine s koncesijo. Če vam to ne ustreza, je v 30-kilometrski okolici na razpolago še 24 zdravnikov družinske medicine, ki sprejemajo nove paciente.
Čeprav bi se torej sprijaznili, da ambulanta vašega izbranega osebnega zdravnika ni v kraju vašega prebivanja, pa velja omeniti, da se s tem ni dolžan »sprijazniti« izbrani zdravnik družinske medicine. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (»POZZ«) mu namreč dopuščajo, da zavarovano osebo odkloni, če ji zaradi oddaljenosti ne bi mogel nuditi oziroma zagotoviti vseh storitev, za katere je pooblaščen.
3) Greste v samoplačniško ambulanto družinske medicine, kjer plačate zdravstveno storitev iz lastnega žepa
Zadnja možnost, če ste mladi in zdravi, pa je, da poiščete ambulanto družinske medicine izven javne zdravstvene mreže (t. i. samoplačniško ambulanto) in za prvi pregled pri zdravniku specialistu družinske medicine iz lastnega žepa plačate približno 50 EUR. Tega zneska vam ZZZS sicer ne bo povrnil. POZZ namreč določa, da »zavarovana oseba nima pravice do povračila stroškov zdravljenja, vključno z zdravili, medicinsko-tehničnimi pripomočki in prevozi, če so bile zdravstvene storitve opravljene v samoplačniški ambulanti«.
Zdravnik družinske medicine v samoplačniški ambulanti vam bo (po plačanem pregledu) lahko izdal napotnico za zdravljenje na sekundarni ali terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži. Ne bo pa vam mogel izdati obvestila zdravnika o odsotnosti z dela, ki je podlaga ZZZS za izplačevanje nadomestila plače v času bolniškega staleža.
Ob tej okrnjeni osnovni zdravstveni oskrbi je povsem legitimno razmišljanje, da je takšna ureditev plačevanja zdravstvenih storitev izničila vašo pravico do proste izbire zdravnika. Navedena določba POZZ vas je postavila v absurden položaj, ko ste zaradi izbire zdravnika izven javne zdravstvene mreže za njegove storitve plačali polno ceno kljub vplačanim prispevkom obveznega zavarovanja.
Menim, da je sporna določba POZZ v nasprotju z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (»ZZVZZ«), saj ta ne razlikuje med ambulantami v javni zdravstveni mreži in izven nje. ZZVZZ za razliko od POZZ zagotavlja pravico do plačila zdravstvenih storitev za vse enako. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je drugačnega mnenja. V prelomni sodbi št. VIII Ips 273/2017 s 15. maja 2018 je zavzelo stališče, da »slovenska ureditev temelji na zagotavljanju zdravstvenih storitev v naravi in ne pozna primarnega povračila stroškov zavarovancem za uveljavljene zdravstvene storitve«. Zavarovane osebe so navedeno sodbo izpodbijale pred Ustavnim sodiščem, ki pa je ugotovilo, da pri tem vprašanju ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, niti za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Njihove ustavne pritožbe zato ni sprejelo v obravnavo (Up-1023/18 z 29. junija 2020).
Od leta 2020 pri reševanju vaših težav, povezanih s pomanjkanjem zdravnikov družinske medicine, torej več ne morete računati na slovensko sodstvo, saj se to z njimi ne ukvarja več. Preostane le še Sodišče Evropske unije, ki je pristojno za presojo, ali nam slovensko zdravstvo v praksi zagotavlja pravico do zdravniške oskrbe iz 35. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v skladu s pogoji, ki jih določa slovenska zakonodaja.
Razumevanje slovenskih sodišč, da nam obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja le pravico do zdravstvenih storitev v naravi pri izvajalcih v javni zdravstveni mreži, je namreč bistveno ožje od veljavnega zakonskega besedila, ki govori o splošni pravici do plačila zdravstvenih storitev. Če parafraziramo, je to razlikovanje podobno, kot če bi slovenska sodišča ob veljavni delovni zakonodaji pravico do regresa za letni dopust skrčila le na pravico, da letni dopust preživimo v morebitnih počitniških kapacitetah svojega delodajalca.
4) Greste v ambulanto za neopredeljene
Kot najnovejša možnost reševanja problematike s pomanjkanjem zdravnikov družinske medicine so nedavno odprte t. i. »ambulante za neopredeljene«. Te naj bi bile namenjene pacientom brez izbranega osebnega zdravnika, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, ki ne sodi v nujno obravnavo.
Avtorica: Katja Triller Vrtovec, odvetnica
