Je mogoče od zavarovalnice zahtevati povrnitev škode nastale v povezavi z izbruhom bolezni CoVID-19?

Takoj je potrebno poudariti, da je kritje škode, nastale zaradi prenehanja izvajanja dejavnosti, prvenstveno odvisno od določil posamezne zavarovalne police in se tako lahko razlikuje od zavarovanca do zavarovanca, tudi v primerih sklenitve zavarovalne police pri isti zavarovalnici. Do različnih odločanj lahko pride v primerih, ko bi zavarovalnice sprejele dodatne zaveze, ki bi zagotavljale kritje škode v primerih izrednih razmer, višje sile in podobno. Pri ugotavljanju obsega kritja je potrebno tudi preveriti, če splošni pogoji poslovanja ali dodatne zaveze izrecno izključujejo škodo nastalo zaradi nastanka epidemije, ali škodo, nastalo zaradi državnih ukrepov. 953. člen OZ namreč jasno določa, da zavarovalnica ne krije škode, ki je izrecno izključena.

Primeri kritja tovrstnih škodnih dogodkov so redki, saj zavarovalnice praviloma ne sprejemajo obvez izven že vnaprej določenega obsega zavarovanj, zavarovanci pa doslej tudi niso predvidevali nastanka situacij v katerih smo se znašli vsled razglasitve epidemije CoVID-19. V primeru, da je bila družba ali fizična oseba z zavarovalnico sklenila posebne, dodatne dogovore, pa je možnost za povrnitev škode lahko utemeljena, odvisno od vsebine posebej dodanih določb.

Za potrebe priprave tega prispevka smo pregledali (aktualne) splošne pogoje poslovanja treh največjih zavarovalnic v Sloveniji in ugotovili, da le te nudijo tri relevantne sklope zavarovanj zastoja pri obratovanju oziroma izvajanju dejavnosti, in sicer zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi požara, zavarovanje obratovalnega zastoja v storitveni dejavnosti in zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi strojeloma. 

Glede na konkretne okoliščine sedanje situacije ocenjujemo, da je pri zavarovanju obratovalnega zastoja zaradi požara in zavarovanju obratovalnega zastoja zaradi strojeloma po splošnih pogojih zelo malo možnosti za uspešen zahtevek povrnitve nastale škode, ki se nanaša na nezmožnost poslovanja zaradi preprečevanja širjenja bolezni CoVID-19. 

Večje možnosti za uveljavitev takšnih zahtevkov po našem mnenju daje zavarovanje obratovalnega zastoja v storitveni dejavnosti. V tem okviru zavarovalnica krije poslovne stroške, nastale zaradi daljše in resnejše bolezni zaposlenih. Tako je tudi to pogodbeno določilo očitno namenjeno zgolj izpadu kritja stroškov oseb, ki svoje storitve ni mogla izvajati zaradi okuženosti ali izkazanega suma na okuženost z virusom CoVID-19. Zavarovanje ne krije škode nastale zaradi preprečevanja širjenja nastale bolezni, vendar hkrati izpad nastal zaradi preprečevanja širjenja te bolezni tudi ni izrecno izključen iz police. Iz police so namreč izrecno izključena le običajna obolenja, nastala zaradi prehladov, grip ipd. Možnost za uspeh je v tem primeru odvisna predvsem od tolmačenja obveznosti zavarovalnice iz 953. člena OZ, da izrecno izključi primere, ko njena obveznost ne zagotavlja kritja. 

Vse opisano v tem članku pa nikakor ne pomeni, da zavarovalnice ne bodo odgovarjale za škodo, ki je nastala družbam. Družbe so namreč škodo lahko utrpele zaradi neizvedene dobave blaga, povečane zahteve po nabavi dodatnih materialov (kot npr. zaščitne maske, rokavice, razkužila ipd.), širjenja bolezni med delavci na delovnem mestu, odpovedi posebnih dogodkov, propada pokvarljivega blaga, odpovedi ali nezmožnosti izvedbe naročil oziroma nezmožnosti plačila za izvedeno storitev. Takšnih konkretnih primerov je ogromno in so povezane s posledicami preprečitve širjenja bolezni CoVID-19 ali celo kot posledice te bolezni. 

V takšnih primerih zavarovanja obratovalnega zastoja niso potrebna, saj so lahko pokrita z drugimi zavarovalnimi policami oziroma dogovorjenimi kritji, ki vključujejo (ali vsaj ne izključujejo) nastanek nastale škode. Posledično vsem zavarovancem priporočamo, da natančno pregledajo določila sklenjene zavarovalne police, ocenijo, če je v ta sklop možno vključiti škodo nastalo zaradi izgube pri poslovanju ter skrbno preveri vsa relevantna dejstva in okoliščine, ki v danem primeru utemeljujejo povračilo škode.