Izumi iz delovnega razmerja – 2. del: na kakšen zaslužek lahko računa izumitelj?
V primeru prevzema službenega izuma (več o popolnem ter omejenem prevzemu službenega izuma v prejšnji izdaji Pravnega utripa) ima delavec izumitelj pravico do primerne nagrade. Višino in vrsto nagrade delodajalec in delavec določita v posebni pogodbi, ki jo skleneta v roku treh mesecev od prevzema službenega izuma, pri čemer zakon določa zgolj to, da so za odmero nagrade odločilni predvsem gospodarska uporabnost službenega izuma, naloge delavca pri delodajalcu in delež delodajalca pri ustvaritvi izuma.
Ker je napovedovanje gospodarske uporabnosti izuma v prihodnosti pogosto negotovo, nekakšno »varovalko« pred neuresničenimi napovedmi predstavlja določba, da lahko delavec in delodajalec kadarkoli predlagata spremembo višine nagrade, če se okoliščine, na podlagi katerih je bila nagrada odmerjena ali določena, bistveno spremenijo, pri čemer pa delodajalec ne more zahtevati vrnitve že plačane nagrade. Ta določba predstavlja posebnost, saj spremenjene okoliščine po splošnih civilnopravnih določbah predstavljajo zgolj razlog za enostransko razvezo pogodbe (za njeno spremembo pa se zahteva tudi ponudba oz. privolitev nasprotne stranke).
Natančnejša merila za določitev primerne nagrade sicer določa Pravilnik o nagradah za izume iz delovnega razmerja iz leta 2007 (v nadaljevanju: Pravilnik), ki pa je uporabniku precej neprijazen. V praksi se zato najpogosteje dogovori kar pavšalni znesek, pri čemer Pravilnik za takšne primere določa najnižjo dovoljeno mejo (dvokratnik oz. petkratnik čiste plače delavca). Omeniti velja še to, da se določbe Pravilnika uporabljajo zgolj, če so za delavca ugodnejše od določb relevantne kolektivne pogodbe ter pogodbe o zaposlitvi.
Zanimivo je tudi vprašanje, ali se delavec pravici do primerne nagrade lahko vnaprej odpove. Nanj sodna praksa konkretno še ni podala odgovora, je pa sicer pojasnila (VDSS Sodba Pdp 160/2020), da se delavec vnaprej pravici, ki mu gre po zakonu, ne more veljavno odpovedati. S pravico, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi “odpove” tako, da je pač ne uveljavlja, jo odstopi ali pa se z delodajalcem […] o njej poravna ali sporazume.
Avtor: Martin Pirkovič, odvetniški pripravnik
